Proizvodnja legendarnega avtomobila se je končala pri številki 21.529.464
Na današnji dan pred šestnajstimi leti je svojo proizvodnjo sklenilo vozilo, prvo, ki je preseglo izdelavo več kot 20 milijonov primerkov. Leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni zapeljal še zadnji Volkswagnov hrošč stare generacije. Avtomobil, ki je najbrž najbolj ikoničen med t. i. ljudskimi vozili in je svojo pot začelo v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Wolfsburg je mesto, ki pred letom 1935 sploh ni obstajalo, zaradi avtomobilske proizvodnje pa je tam zraslo delavsko naselje, v katerem so izdelovali KdF-Wagen (Kraft durch Freude – moč skozi veselje), “vozilo za petčlansko družino, ki bi se po nemških cestah prevažala s hitrostjo 100 km/h”. Marketing je torej deloval že takrat, a dobro oglaševanje je hrošča spremljalo tudi po vojni. Priljubljenost vozila, ki ga je po prodaji v zgodovini prehitel le kolega Golf, je temeljila na cenovni dostopnosti, simpatični obliki, predvsem pa v tem, da ga je lahko popravil tudi amater. Ugodnost in udobnost, razlaga Jože Felicijan – Speedy, predsednik VW Hrošč kluba Slovenija:
“Udobje lahko presega marsikateri nov avtomobil. Takrat so delali še sedeže z vzmetenjem, danes je bolj kot ne neki plastičen ali kovinski kalup, pena in nekaj, da lep na pogled. Kar zadeva udobje, čez staro klasiko – ga ni.”
Izvoz omenjenih avtomobilov iz Nemčije se je začel leta 1948, in sicer v skoraj vse dele sveta. Tudi na otok Nauru, tretjo najmanjšo neodvisno državo na svetu, v južnem delu Tihega oceana. A v domače Lesce je pred leti na srečanje ljubiteljev Volkswagnovih hroščev pripeljal najstarejši serijski hrošč na svetu.
“Ko ga je kupil prijatelj iz Češke, sploh ni vedel, kaj kupuje. Gre za avtomobil z letnico 1941, pozneje je ugotovil, da ima serijsko številko 20!”
