Intelekta

Ali bomo pravočasno našli nadomestilo za antibiotike?

Tudi v Sloveniji primeri okužb z bakterijami, ki so odporne na vse znane antibiotike

odpornost100
foto: Geralt/ Pixabay, cc

Dvomov ni več: vse pogosteje antibiotiki ne učinkujejo, kot bi morali. Zakaj? Odgovor že dolgo ni neznanka: vse več bakterij je razvilo odpornost na antibiotike. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in spolnih bolezni, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran in bolnišnične okužbe. Po besedah dr. Bojane Beović iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani imamo tudi v Sloveniji že primere okužb z bakterijami, ki so odporne na vse znane antibiotike. Položaj se bo še poslabšal, saj naj bi po najbolj črnih napovedih leta 2050 zaradi odpornih bakterij na svetu vsaki dve sekundi umrl en človek. Svetovna zdravstvena organizacija je zato razraščajočo se odpornost bakterij na antibiotike uvrstila med deset največjih zdravstvenih groženj in hkrati izzivov našega časa.

Časi, ko nam je zdravnik antibiotike predpisal brez vprašanj in podrobnega pregleda – tako rekoč »na lepe oči« –, so minili, opozarja dr. Beović. »Tukaj so se stvari zelo spremenile. Pred leti je vsak dobil antibiotik, samo da je stopil skozi vrata bolnišnice – za vsak primer. Danes pa vemo, da moramo delati drugače.«

Kaj se je zgodilo? Zakaj moramo zdaj z antibiotiki ravnati tako skrbno in premišljeno kot še nikoli prej? Odgovor že dolgo ni več neznanka: vse več bakterij je odpornih na antibiotike. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in spolnih bolezni, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran in bolnišnične okužbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da zaradi superodpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre 33.000 ljudi.

V oddaji Intelekta sodelujejo: prof. dr. Bojana Beović (UKC Ljubljana), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, prof. dr. Tomaž Bratkovič in prof. dr. Stanislav Gobec (vsi Fakulteta za farmacijo Ljubljana) ter dr. Rex Clements (Sandoz).