Imenovanje Ursule von der Leyen je ena težjih preizkušenj in eden hujših porazov Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju. Poslanci so morali priznati premoč voditeljem držav članic EU-ja ter vsiljeni politični aritmetiki. Komentar Matjaža Trošta ob izvolitvi Ursule von der Leyen.

Komentar Matjaža Trošta ob izvolitvi Ursule von der Leyen

Imenovanje Ursule von der Leyen je ena težjih preizkušenj in eden hujših porazov Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju. Poslanci so morali priznati premoč voditeljem držav članic EU-ja ter vsiljeni politični aritmetiki.

Relativno šibka podpora, je zanjo opomin, da je v vlogi predsednice Evropske komisije ne čaka le težavno usklajevanje z državami članicami, temveč tudi z izrazito politično razdrobljenim parlamentom. Tudi zaradi tega ter raznolikih interpretacij volilnih uspehov političnih skupin in s tem ambicij- so pristali na voljo voditeljev članic ter v izogib nejasnim posledicam potrdili vsiljeno politično aritmetiko. Obenem parlament sporoča, da bo morala predsednica Komisija ravnati previdno, če bo želela dobiti dovolj široko podporo za svoje politične cilje. Sistem vodilnih kandidatov v Junckerjevi obliki ni preživel, a je to verjetno spodbuda za to, da se bo vrnil v bolj izpopolnjeni, ideja približevanja Bruslja javnosti je še aktualna- Juncker je bil spitzenkandidat parlamenta, von der Leyenova je uspeli proevropski spitzenkompromis. Morda ji bo to, da je izbor voditeljev, celo pomagalo pri prepričevanju teh med iskanjem podpore za stališča in predloge. Če bo ambiciozna, bo nedvomno trčila ob interese posameznih članic. Vendarle od Komisije, ki je varuhinja pogodb, pričakujemo, da bo udarila po mizi in se postavila v zagovor evropskih pravil, vladavine prava. Nova predsednica je del širšega paketa imenovanj na evropske položaje, ki pa je videti, kot bi ga pripravili leta 2003, ko je Unijo sestavljalo 15 članic. Vzhodne in srednje Evrope ni-evropsko zunanjo politiko pa naj bi vodil komisar iz Španije, države, ki ne priznava Kosova, prav vodja tega resorja pa bdi nad postopkom normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino.

Matjaž Trošt