Predstavljamo v vesoljski panogi aktivne znanstvenike slovenskega porekla: Ed Repič, Albert Volk, dr. Dušan Petrač in dr. Saša Bajt
Le kdo ne pozna znamenitih besed Neila Amstronga po pristanku na Luni – to je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. Armstrong je zaradi njih postal sinonim za ta velik dosežek človeštva, ki si ga je po televiziji ogledalo približno 600 milijonov ljudi po vsem svetu. Nekoliko v ozadju v primerjavi z Armstrongom je ostal njegov astronavtski kolega, ki je prav tako korakal po Luni Buzz Aldrin, še bolj Michael Collins, ki je z njima v vesolje poletel v poveljniškem modulu. Zato, da sta se astronavta po Luni lahko sprehajala dve uri in pol, tam jemala vzorce prahu in kamenja ter na prvem mestu sploh poletela v vesolje in se varno vrnila nazaj na Zemljo, pa je zaslužna ogromna ekipa in v njej je bil tudi Ed oziroma Edward Michael Repič.
Leta 1935 v Clevelandu rojeni sin slovenskih priseljencev iz okolice Pivke je bil v času nastanka misije Apollo 11 glavni inženir pri podjetju Rockwell, ki je skonstruiralo del vesoljskega plovila. “Obstajajo dragocena pisma, pa tudi fotografija z Lune, ki jo je podpisal slavni astronavt, njegov dolgoletni prijatelj in sodelavec dr. Buzz Aldrin, pilot lunarnega modela Orel, ki je 20. julija 1969 pristal na Luni. Aldrin se je večkrat zahvalil inženirju Edu Repiču, čigar izjemno delo pri Apollu in drugih vesoljskih podvigih je njemu in njegovemu tovarišu Neilu Armstrongu omogočilo, da sta varno pristala na Luninem površju, tam zapičila ameriško zastavo, zbrala prve vzorce prsti in se varno vrnila na Zemljo,” v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji; njihove sledi na Zemlji in v vesolju piše Edi Gobec.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je po Apollu 11 na Luno poslala še pet odprav. Misija Apollo 15 je s seboj pripeljala tudi prvo lunarno vozilo, in tudi pri tem je sodeloval inženir slovenskega porekla. Gre za Alberta Volka, sina priseljencev iz Dobravelj. Veteran druge svetovne vojne je bil elektrotehnik in inženir v podjetju General Motors, ki mu je bila zaupana izdelava lunarnega vozila, to pa je po Luninem površju naredilo skoraj 28 kilometrov.
V oddaji tokrat predstavljamo tudi fizika dr. Dušana Petrača, dobitnika nagrade za kriogeniko, ki jo je prejel za razvoj prvega vesoljskega hladilnega sistema s supertekočim helijem. Dr. Petrač se je ukvarjal tudi z načrtovanjem opreme in postopkov za uporabo v breztežnostnem stanju, sodeloval pri razvoju detektorjev za zaznavanje planetov, ki so zunaj sončnega sistema. Nosi naziv častni meščan Los Angelesa in je Nasin ambasador osončja.
Za konec pa še dr. Saša Bajt, ki je z raziskovanjem kometnega prahu sodelovala pri Nasini misiji Stardust. Misija se je začela nekaj let pred izstrelitvijo sonde, saj so morali razviti metode, s katerimi so preučevali nabrani material. Dr. Bajtova je bila ena prvih, ki so po pristanku sonde dobili kometni prah v roke.
