Herman Potočnik Noordung – pionir vesoljske tehnologije
Herman Potočnik je s Slovenijo povezan tako po očetovi kot mamini strani. Rodil se je v Pulju, nekaj let živel in se šolal v Mariboru, pozneje na Češkem in v Avstriji, kjer je na tehniški akademiji v Mödlingu leta 1913 postal strokovnjak za železniške in mostovne gradnje. V prvi svetovni vojni je delal na različnih bojiščih. V vojaški evidenci piše, da je ob koncu bojev dobil status vojnega invalida z nazivom kapetan. Povojna leta je namenil študiju na Tehniški visoki šoli na Dunaju. Rezultat študija je leta 1928 izdano delo Problemi vožnje po vesolju, ki je edino njegovo. Le nekaj mesecev pozneje je Herman Potočnik, ki si je ob izdaji knjige nadel psevdonim Noordung, namreč umrl.
»Umrl je v izjemni revščini. Našel sem smrtovnico, v kateri je bil popis vsega, kar je zapustil bratu – eno mizo, dva stola, dve ponošeni obleki in eno reprodukcijo,« pove Primož Premzl, avtor njegovega življenjepisa.
So pa zelo bogate ideje, ki jih je Potočnik zapustil svetu. Problemi vožnje po vesolju je eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja. Bilo je neke vrste učbenik poznejšim raziskovalcem vesolja, med drugim tudi nemškemu raketnemu inženirju in vizionarju astronavtike Wernerju von Braunu. Knjiga je zanimiva še danes, pravi prof. dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka z novogoriške univerze:
»Meni osebno se zdi zelo impresivno, da je že takrat predvidel vse glavne težave, ki jih srečamo pri tem, ko hočemo poslati sonde ali človeško posadko v vesolje. To je, kako bi dosegli tako hitrost, da bi premagali težnost Zemlje in poslali posadko v vesolje. Potem je razmišljal o načinih izstrelitve, energiji plovila v vesolju. Razmišljal je tudi o takih stvareh, da v vesolju ni zraka, ni zvoka in kako bi to vplivalo na to, kako bi astronavti recimo videli sonce.«
Naštevanje prelomnih idej bi lahko nadaljevali še nekaj časa.
»On je zelo natančno predstavil samo gibanje v vesolju, kako naj bi ljudje živeli v vesoljskih postajah. Kako bi se tekočina obnašala, kako druge stvari, npr. umazanija. Kot zadnja stvar pa je njegova vesoljska postaja. To bivalno kolo, sami izračuni, kako hitro naj bi se vrtelo, da bi se v bivalnih enotah ustvarila umetna gravitacija, podobno kot na Zemlji,« pove direktor Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki od leta 2012 stoji v Vitanju, Dominik Kobold.
Vesoljska postaja v obliki kolesa, kot jo je Potočnik skiciral v svoji knjigi, je bila navdih za film 2001: Vesoljska odiseja. Ko se je res zgodila graditev mednarodne vesoljske postaje, so nekaj časa razmišljali, da bi jo poimenovali prav po Noordungu. Po njem so danes poimenovane tudi druge stvari: asteroid, ulici v Ljubljani in Gradcu, pivo, dobil je svojo znamko, a kot najpomembnejše – še vedno so žive in aktualne njegove ideje.
