Ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčni reformi in pobudah za krepitev položaja manjšin
V Avstriji, kamor odhaja vse več Slovencev, še vedno odmevajo nekateri ukrepi prejšnje vlade, med drugim znižanje otroških dodatkov za delavce migrante. Kako pa je z obsežno davčno reformo, s katero bi občutno razbremenili najnižje tri dohodkovne razrede, olajšav pa bi bilo deležno tudi gospodarstvo, saj naj bi se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb postopno znižala s 25 na 20 odstotkov? Kakšna bo usoda te reforme, ki jo je načrtovala nekdanja vlada Sebastiana Kurza?
Davčna reforma je bila tudi zame kot pravnika zelo zapletena, saj je bila predvidena postopna uveljavitev, pravi ugledni davčni strokovnjak ddr. Marian Wakounig. Reformo bi namreč v celoti uveljavili v štirih letih, od 2020 do vključno 2023. Kot zadnja poteza je bilo načrtovano znižanje stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb s trenutnih 25 na 20 odstotkov. Toda vlada je padla in davčna reforma v zasnovani obliki ne bo sprejeta. Tehnična vlada, ki ima sicer polna pooblastila, se je odločila, da ne bo pripravljala novih zakonskih predlogov. Toda možnosti, da bi sprejeli vsaj del te reforme, so.
Avstrijski parlament je namreč 4. julija sklenil, da lahko določeni pododbori nadaljujejo obravnavo zakonskih predlogov in lahko se zgodi, da bodo določeni zakoni sprejeti še pred volitvami konec septembra, pojasnjuje Marian Wakounig:
»Med njimi je tudi eden iz svežnja davčne reforme, ki predvideva določene oprostitve za manjše davčne zavezance in olajšave pri socialnih prispevkih.«
Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig je kot regionalni direktor za davke in carino pri avstrijskem finančnem ministrstvu odgovoren za vzhodno Avstrijo. Njegovo delovno območje obsega Dunaj, Nižjo Avstrijo in Gradiščansko. Kako pa je s položajem gradiščanskih Hrvatov?
»Koroški Slovenci smo daleč na boljšem, morda tudi zato, ker se aktivno borimo za svoje pravice. Pri gradiščanskih Hrvatih opažam folklorizacijo.«
To pomeni, da se bo narodna skupnost v prihodnje vse bolj identificirala samo s folkloro in vse manj razmišljala o lastni identiteti. Ker pa je kot pripadnik narodne skupnosti občutljiv za pravice in položaj narodnih skupnosti oziroma manjšin, je dal pobudo za krepitev identitete gradiščanskih Hrvatov, ki sodijo pod njegovo davčno in carinsko upravo.
»Če imamo gradiščanske Hrvate in imajo ti v skladu z avstrijsko zakonodajo svoje pravice, zakaj ne bi imeli pravice oddajati davčne napovedi ali zaprositi za družinski dodatek v gradiščanski hrvaščini. Sestavil sem skupino, ki bo preučila, kako nemško terminologijo prevesti v jezik gradiščanskih Hrvatov. Kjer ne bomo našli ustreznega izrazoslovja, bomo uporabili hrvaško terminologijo.«
Odzivi so bili pozitivni, pravi naš sogovornik in napoveduje, da bodo, če bo projekt uspel, razmislili, da bi podobno prakso uvedli tudi pri Madžarih, ki so prav tako priznana manjšina. Tudi koroški Slovenci bi lahko izkoristili to možnost, še dodaja ddr. Marian Wakounig. Pravice je namreč treba uporabljati!
