Muzej, v katerem je na ogled zgodovina lesarstva in gozdarstva

V Nazarjah, na sotočju Savinje in Drete, stoji grad Vrbovec, v katerem je od leta 2001 urejen muzej. Ta predstavlja zgodovino gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini, kajti pokrajina spada med najbolj gozdnate predele Slovenije. Skoraj tri četrtine območja pokrivajo gozdovi, ki so v preteklosti pomembno vplivali na tamkajšnje prebivalce, njihov način življenja in dela. Dolga stoletja je bil les glavni vir zaslužka velikega dela prebivalcev. Vse do druge svetovne vojne je bilo namreč preživetje domačinov tesno povezano z izkoriščanjem gozdov, s predelavo in prodajo lesa, ki je še danes pomembna naravna dobrina. Ljudje so kot gozdni delavci – olcerji odhajali v gozd na sečnjo in spravilo lesa, se kot flosarji udinjali na splavih, bili so lesni trgovci in žagmajstri na žagah. Svoj vsakdanji kruh so si služili kot furmani, številni pa tudi s tesarskim in mizarskim delom. Tako nas ob obisku Muzeja Vrbovec, muzeja gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, nagovorijo knjižice o omenjenem muzeju. Predstavili ga bomo tudi v Nedeljski reportaži.

 

 

Sogovornika

Barbara Šoster Rutar direktorica Muzeja Vrbovec, muzeja lesarstva in gozdarstva.

 

Marijan Denša, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje.

 

Muzej

Uvodni del stalne razstave prinaša zanimiva spoznanja o gozdovih, drevesih in uporabnosti lesa. Predstavljeni so gozdovi po svetu, njihov pomen in različni načini gospodarjenja. Izpostavljene so posebnosti in zanimivosti slovenskih gozdov. Spoznamo najzanimivejša drevesa pri nas in po svetu ter se seznanimo z razvojem gozdov skozi geološke dobe. Poučimo se o uporabnosti lesa kot enega najpomembnejših materialov in človekovega sopotnika vse od nastanka civilizacije. Na številnih potokih in rekah so prebivalci gradili lesene mostove, leseni jezovi pa so pomenili pomembno zaščitno in usmerjevalno napravo. Človek je svoja bivališča opremljal z raznovrstnimi pohodnimi površinami, zelo pogosto je v tla vgrajeval les, mnogokrat pa je bil les vključen tudi v šege in navade oziroma rituale- vir:www.muzej-vrbovec.si

 

 

 

Muzejske delavnice

Učenje

Vodenje po razstavi je za šolske skupine je prilagojeno starosti otrok. Učenci ob aktivnem sodelovanju utrdijo svoje poznavanje drevesnih vrst, spoznajo gozdove v Sloveniji in po svetu, njihov pomen, različne vrste lesa ipd. Nato se sprehodijo skozi preteklost. Seznanijo se z delom nekdanjih olcarjev, furmanov, žagarjev in splavarjev, spoznajo stare načine sečnje, spravila, razžagovanja in transporta lesa v daljne kraje. Predstavljeno je tudi delo tesarjev, mizarjev in kolarjev. S pomočjo maket in postavitev v naravni velikosti približamo učencem preteklost na zanimiv in poučen način- vir:www.muzej-vrbovec.si

Zabava

Škrat Lesnik- V duhu ljudskih pravljic se bomo podali na pravljično vodenje po muzeju. Bili so časi, ko so gozdarji prebili po več tednov v gozdu. Poznali so zgodbe o divjih možeh, vedeli so kje domujejo gozdne vile in znali so se ubraniti pred strašno divjo jago. Skozi lokalne zgodbe in pravljice bodo otroci spoznali tradicijo gospodarjenja z gozdovi in številne bajne skrivnosti. Vodenje, ki ga izvaja en pripovedovalec v vlogi olcarja (gozdarja) ali potovke je prilagojeno starosti skupine- vir: www.muzej-vrbovec.si

 

Bohačev toplar

Po izgubi svoje funkcije je kozolec propadal, postal je odlagališče stare krame, dokler ga ni odkupila občina Nazarje, ga popolnoma obnovila in mu namenila nove vsebine. Danes predstavlja Bohačev toplar pomemben kulturni spomenik kraja in celotne Zgornje Savinjske doline-vir: www.muzej-vrbovec.si

Zbirka v Bohačevem toplarju

V prvem nadstropju mogočnega dvoetažnega toplarja je na ogled razstava, ki nas popelje skozi zgodovinski razvoj krajev občine Nazarje in spreminjanje njihove podobe. Spoznamo, kako se je iz majhnega zaselka ob sotočju Savinje in Drete po drugi svetovni vojni razvil kraj Nazarje, danes zaposlitveno središče Zgornje Savinjske doline. Predstavljene so glavne nazarske zanimivosti, grad Vrbovec in frančiškanski samostan s cerkvijo Marija Nazaret. Razstava prikazuje tudi zgodovino lesne industrije, saj je širitev industrijskih obratov pomenila razvoj samega kraja, in razvoj tovarne B/S/H Hišni aparati Nazarje.

Razstava

Prebivalci okoliških krajev so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom, splavarstvom in žagarstvom, veliko pa so tudi lončarili. Zato razstava obuja spomin na zadrečko lončarstvo, ki izvira iz 14. stoletja in je slovelo po svoji, kakor grafit črni posodi. Delno razstava prikazuje tudi podobo vsakodnevnega življenja in predvsem dela kmečkega prebivalstva- vir: www.muzej-vrbovec.si

 

  • izdelki iz filca in volne (nogavice, copati, pokrivala, mila, nakit, …)
  • izdelki iz polimernih mas (nakit, 3D slike)
  • na statvah tkani in poslikani izdelki (torbice, šali, …)
  • ročno izdelane vizitke za vse priložnosti in unikatne sveče
  • starokrščanski simboli iz vrvi

Na ogled so tudi klekljarski izdelki in razne vezenine, še posebej zanimiva pa je razstava replik starih hiš, mlinov, kašč, kozolcev, žage, oglarske kope ipd., ki nas popelje v čas življenja naših prednikov- vir: www.muzej-vrbovec.si

 

 

Učna pot

V sodelovanju z Zavodom za gozdove, Območno enoto Nazarje je bila leta 2003 urejena naravoslovno kulturna učna pot Samostanski hrib, ki vse od takrat deluje pod okriljem muzeja. Pot je kratka in razgibana, kot je razgibana vsebina poti, ki želi obiskovalcu predstaviti kraj z delčkom njegove zgodovine, opozoriti na okolico, gozdove in les, ki je odločilno vplival tudi na razvoj Nazarij. Pot se začne pred Muzejem Vrbovec. Od tu se povzpne na bližnji grič do frančiškanskega samostana, ga obkroži in se ob reki Dreti vrne pred grad Vrbovec. Na poti se seznanimo z zgodovino gradu Vrbovec in frančiškanskega samostana, ki sta najpomembnejši zanimivosti Nazarij. Pretežni del vsebin na poti je posvečen pomenu in vlogi gozdov ter gozdnega roba, spoznamo mnoge drevesne in grmovne vrste, posebnosti gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, nevarnosti, ki jih predstavljajo tujerodne invazivne vrste in še marsikaj zanimivega-vir: www.muzej-vrbovec.si

Milan Trobič