Možgani na dlani

Morska bolezen

Pri tej obliki potovalne slabosti našim možganom najbolj zagode nizkofrekvenčno gibanje

boat-1867124_1920
foto: Pexels

V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je med plovbo in odkrivanjem neskončne modrine presenetila – morska bolezen? Ko so se vam dobesedno zamajala tla pod nogami in vas je obšla neznanska slabost? Pogovarjali smo se s prof. dr. Johnom Goldingom, ki je naše možgane že odpeljal na potovanje v eni od prvih epizod.

Mehanizem, ki spodbudi potovalno slabost, je navadno neki senzorni konflikt. Navadno gre za konflikt med informacijami, ki jih prejme naše notranje uho, vestibularni aparat, in pa informacijami, ki jih dobimo z našim vidnim zaznavanjem.

Kot zanimivost – evolucija s potovalno slabostjo ni prizanesla niti ribam, če jih denimo prenašamo v akvariju.

Pri morski bolezni se glavni konflikt pojavi zaradi nizkofrekvenčnega gibanja. Gre za približno 0,2 hertza, približno pet ciklov na sekundo. Ko hodimo ali tečemo, je frekvenca lahko en, dva ali celo tri hertze, torej višja. Nižja frekvenca je torej ključni dražljaj za morsko bolezen.

K sreči pa se naši možgani po navadi na to sčasoma prilagodijo.

Težava je lahko, če gremo le na krajše poti, recimo dnevne izlete. Potem naša izpostavljenost ni dovolj dolga, da bi se lahko prilagodili.

Večje je plavilo, manj bo tega gibanja in manj verjetno se bo pojavila slabost.

Številne velike križarke imajo vgrajene stabilizacijske mehanizme. vendar pa bo lahko potnikom še vedno slabo, če bodo naleteli na nevihto.

Če se pojavi slabost, je najbolje, da poiščemo neki stabilen horizont ali pa se uležemo in zapremo oči. Veliko slabše bo, če sedimo v kabini.

Če smo v kabini in še celo beremo, nam naše oči govorijo, da smo na miru, da je kabina na miru, medtem pa nam notranje uho in telo govorita, da se premikamo.