Komentar

Poklon, potegavščina ali strašilo? Mediji so se osredotočili na naivno podobo kipa.

Komentar Žige Bratoša o projektu Ta Eho avtorja Brada Downeya

melanija kip
foto: BOBO

Euronews se je vprašal: poklon ali potegavščina?, The Guardian pa poročal, da so ga nekateri označili za strašilo. Kip Melanie Trump, ki ga je po naročilu ameriškega umetnika Brada Downeya na savskem nabrežju izdelal rokodelec Aleš Župevc – Maxi, je predvsem zaradi naivne podobe razburkal domačo javnost, o njem pa pišejo glavni svetovni mediji. Provokativnost začinjena s humorjem in ironijo je sicer bistvo umetniških projektov, ki jih v tem času Brad Downey predstavlja v ljubljanski galeriji Vžigalica na razstavi Ta Eho.

Tokrat ne gre za protokolarni poklon prvi dami združenih držav, temveč za skulpturo, vpeto v konceptualni umetniški projekt, ki obravnava medijske in družbene pojave. Namen konceptualne umetnosti ni, da bi jo doživljali estetsko, saj tudi to kdaj prevprašuje, material in vizualna podoba pa sta le orodje. Bradu Downeyu morda lahko očitamo manipulacijo lokalnega rokodelca in provokacijo javnega diskurza na račun lastne promocije. Ampak njega je, pove, zanimalo, kakšen odnos imamo Slovenci do Melanie Trump, kako pronicljivi so slovenski mediji pri raziskovanju zgodb in kako se bo odzvala tujina. Teh vprašanj ne bi uspel odpreti, če kip ne bi nastal v materialu in izvedbi, kot je. S provokacijo ustaljenih oblikovnih pristopov k javni plastiki je šele lahko dosegel želeni odziv. Mediji pa se v koncept večinoma niso poglabljali, temveč so se osredotočili na naivno podobo kipa. Brad Downey nam je tako ponudil razmislek, kako razumemo spomenike na javnih mestih. Kdo jih ima pravico odrejati, komu jih lahko nameni, kje naj stojijo in, kar se je tokrat izkazalo kot najbolj pereče, v kakšni obliki. In zdaj vprašanje – je ta kip smiseln zgolj kot del konceptualnega projekta, ali pa ima pravico obstajati tudi samostojno? Ljubiteljski rokodelec ga je, tako trdi, naredil po svojih najboljših močeh, s spoštovanjem, in orodje, s katerim dela, torej motorna žaga, narekuje tako obliko. Skulptura odraža okolje in delavski razred, navadne ljudi. Ob razmisleku vsega lahko zaključimo, da ta podoba nikogar ne žali sama po sebi, temveč šele, če jo sami tako razlagamo. Kajti umetniško delo označujeta oba: izdelovalec in opazovalec.