Marc Leland Greenberg, slavist z doktoratom iz prekmurščine, pojasnjuje, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan se raziskovalno posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je tudi o jezikih, sosednjih Slovanom: o nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskem jeziku. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo – kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju.
Ponovitev
Ponavljamo intervju s prof. dr. Marcom Lelandom Greenbergom, ki je eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov in se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v Združenih državah zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru ga je Aleksander Čobec povabil julija lani ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in ob 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom.
