Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos zgolj 4 evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne sooča zgolj z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu. Urška Jereb.
Premalo novih vlaganj ter afere na Balkanu znižale dobičkonosnost Telekoma
Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos samo štiri evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne spopada samo z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu.
Kot kažejo še povsem sveže številke, je Telekom v prvi polovici leta pridelal za dobrih 19 milijonov evrov čistega dobička, kar je 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, a hkrati občutno manj od načrtov uprave.
Čisti prihodki so nižji za 5,4 odstotka, dobiček je bil načrtovan na 40,9 milijona evrov, zdaj znaša 7,6 milijona evrov manj. Čeprav v podjetju navajajo, da je to posledica določenih dezinvesticij, pa lahko kljub vsemu vidimo, da je slabši, kot je pričakoval večinski lastnik. – ekonomistka Polona Domadenik
Nezadovoljni so tudi mali delničarji. Domadenikova kot problem ob izplačilu dividend poudarja tudi dejstvo, da največja lastnica, država, dobička ne vlaga v raziskave in razvoj, ampak ga namenja za pokrivanje javnega dolga.
