Nedeljska reportaža

Kozjanski park

Kozjanski park kot pokrajina številnih obrazov nam tudi na področju kulturne dediščine kaže svojo različnost

IMG_4123
Upravna hiša Kozajnskega parka, 2019.
foto: Milan Trobič

Kozjansko je gričevnata in hribovita pokrajina v osrednjem delu vzhodne Slovenije. Zaznamuje jo prehod iz predalpskega, preddinarskega sveta v subpanonski svet. Na severu in jugu to področje nekako omejujejo odrastki posavskega hribovja, na vzhodu pa je meja reka Sotla, ki je tudi mejna reka med našo državo in sosednjo Hrvaško. Samo območje imenujemo Kozjansko pa tudi Obsotelje ali pa tudi pokrajina med Bočem in Bohorjem. Zanimivo je, da območje leži na stičišču dveh geotektonskih enot Dinaridov in Panonidov, kar pomeni, da je tu zelo pestra geološka sestava, to tudi pomeni, da je tu zelo veliko različnih živalskih in rastlinskih vrst. Samo zavarovano območje je bilo ustanovljeno že leta 1981, takrat še pod drugačnim imenom Spominski park Trebče. Skozi leta pa se je izkazalo, da imajo tam izjemno naravno in kulturno dediščino, ki jo je treba še posebej varovati in zaščititi. Tako je nastal Kozjanski park, ki ga bomo spoznali v nedeljski reportaži.

Sogovorniki

Mojca Kunst, direktorica Kozjanskega parka

Mojca Kunst, 2019.

foto: Barbara Ploštajner.

Tatjana Kotnik, strokovna sodelavka Kozjanskega parka

Tatjana Kotnik, 2019.

foto: Milan Trobič

 

Vesna Zakonjšek, krajinska arhitektka Kozjanski park.

Vesna Zakonjšek, 2019.

foto: Barbara Ploštajner.

Trgi in gradovi

Grad Podsreda

Gradu Podsreda, “najbolj grajskemu med gradovi na Slovenskem”, pripada posebno mesto med gradovi na območju Kozjanskega parka, saj z bogato kulturno dejavnostjo živi še danes. Je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe, ki je v zadnjih tridesetih letih iz skoraj propadajočega stanja skozi celovito prenovo postal pomemben nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne, družabne in turistične ponudbe v tem delu Slovenije. Grad Podsreda, spomenik lokalnega pomena, je v lasti Občine Kozje, upravljavec gradu pa je Javni zavod Kozjanski park ( vir: https://kozjanski-park.si/ )

 

Grad Podsreda, 2007.

foto: Arhiv Kozjanskega parka.

Seminar za klarinet, grad Podsreda, 2018.

foto: Arhiv Kozjanski park.

Trgi


Pod gradovi in na stičišču pomembnih prometnih poti so nastajala strnjena naselja, ki so počasi prerasla v trge (Kunšperk, Podsreda, Kozje, Pilštanj, Podčetrtek). Večina jih nastala v 14. in 15. stoletju. Lega trgov pod pomembnimi cestnimi prelazi in klanci ali na vrhu njih je pospeševala naselitev obrtnikov, ki so bili pomembni za prevoznike in tovornike. Med njimi so bili kovači, kolarji, jermenarji, sedlarji, vrvarji in ostali. Cestne razmere so zahtevale postanek, odmor, popravila, pretovarjanje in prenočevanje ( vir: https://kozjanski-park.si/ ).

 

Pogled na trg Podsreda, 2007.

foto: Arhiv Kozjanskega parka.

Sramotilni steber, 2019.

foto: Milan Trobič.

Pomembno vlogo v trgih je imela trgovina s privilegiranimi letnimi sejmi, ki so se jim kasneje pridružili še tedenski tržni dnevi. Tržna naselja imajo zato izoblikovan tržni prostor, kjer se je lahko odvijalo trgovanje. Trgi so lahko opravljali tudi sodne funkcije, kot zunanji znak sodstva sta ohranjena dva sramotilna stebra ali prangerja (v Podsredi in na Pilštanju), namenjena prestajanju kazni ( vir: https://kozjanski-park.si/ ).

 

Kozjanski park

Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Večji del Kozjanskega in Obsotelja je Republika Slovenija na osnovi kompromisa kulturnega izročila in naravovarstvenih vrednot leta 1981 razglasila za varovano območje – Spominski park Trebče (Zakon o Spominskem parku Trebče, Ul. SRS, št. 1/81). Iz strokovnih, sistemskih in promocijskih razlogov se je območje vse bolj uveljavljalo kot Kozjanski park. Leta 1999 je Zakon o ohranjanju narave (Ul. RS št. 56/99) definiral ime, status in upravljavca zavarovanega območja, ki je postal regijski park z imenom Kozjanski park, katerega upravljavec je javni zavod. Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave, kjer je človekov vpliv večji, vendar z naravo trajnostno in sonaravno zgledno uravnotežen. Naravoslovne raziskave vedno znova izkazujejo izredno visoko stopnjo biotske pestrosti območja ( vir: https://kozjanski-park.si/ ).

Upravna stavba Kozjanski park, 2019.

foto: Milan Trobič.

Notranjost upravne stavbe parka, 2013.

foto: Arhiv Kozjanski park.

Kozjansko jabolko

Kozjanska jabolka rastejo v visokodebelnih travniških sadovnjakih, ki so med naravovarstveno najpomembnejšimi habitati v Kozjanskem parku – tu namreč živijo nekatere vrste ogroženih ptic kot so vijeglavka, zelena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, čuk in rjavi srakoper in ravno zaradi njih so travniški sadovnjaki vključeni v območje Natura 2000 po »Ptičji direktivi«( vir: https://kozjanski-park.si/ ).

Sajenje sadnih podlag, Podsreda, 2019.

foto: Barbara Ploštajner.

Prikaz rezi jablan, ekološka kmetija Zakošek, Gubno, 2019.

foto: Barbara Ploštajner.

Sadovnjak spomladi, Gubno, 2008.

foto: Barbara Ploštajner.

Sadovnjak Kozjanski park, 2017.

foto: Barbara Ploštajner.

Dobitnik naziva carjevič, najbolj skrbni sadjar, Janez Bračun, Gradišča pri Podsredi, 2010.

foto: Barbara Ploštajner.

Slika zgoraj: skrbni sadjar Janez Bračun ima travniški sadovnjak v velikosti 1,8 ha, v njem najdemo preko 10 sadnih vrst, prevladujejo jablane.

Praznik kozjanskega jabolka

Praznik kozjanskega jabolka je tradicionalna, osrednja prireditev v Kozjanskem parku, v trgu Podsreda, ki se vsako leto odvije drugi teden v oktobru že vse od leta 2000. Prireditev je odraz sodelovanja s prebivalci zavarovanega in biosfernega območja ter odraz skupnih prizadevanj pri varovanju narave in ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan  ( vir: https://kozjanski-park.si/ ).

Praznik kozjanskega jabolka, trg Podsreda, 2007.

foto: Arhiv Kozjanski park.

Razstava sortnih jabolk, praznik kozjanskega jabolka, 2012.

foto: Arhiv KOzjanski park.

Praznik kozjanskega jabolka, "štrudlmojstrica", 2007.

foto: Barbara Ploštajner.

Pešpoti

V Kozjanskem parku s eponašajo s celo vrsto najrazličnejših pešpoti, različnih dolžin in zahtevnosti.

Pešpot Podsreda

Pešpot Podsreda poteka v ožji in širši okolici trga Podsreda po starih, nekdaj živih poteh in stezah ter povezuje pomembne sestavine kulturne in naravne dediščine. Doživljanje pešpoti je splet cerkva, ohranjenih rek in potokov, mlinov, redkih rastišč, gradov, gozdov, pomembnih zgodovinskih osebnosti, zanimivih naravnih pojavov, legend, grap, preteklega življenja, starih sadovnjakov in domačih prebivalcev( vir: https://kozjanski-park.si/ ).

Pešpot Podsreda, 2005.

foto: Barbara Ploštajner.

Pešpot na grad, pohodniki iz vrtca Zmajček, Kozje, 2019.

foto: Barbara Ploštajner.

Delavnice

Raziskovalne delavnice ob reki Bistrici, 2009.

foto: Barbara Ploštajner.

Ustvarjalana delavnica izdelava butaric, 2019.

foto: Barbara Ploštajner.

Naravoslovni dan za mrežo Osnovnih šol, 2019.

foto: Barbara PLoštajner.

Prenso dvoživk, Trebče, 2019.

foto: Barbara Ploštajner.