Ultrazvok

Vbod majhen, skrb velika: klopni meningoencefalitis

Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem

klop epa
AppleMark
foto: EPA

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.

Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.

Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.