Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati
STO je za letošnje leto napovedala nadaljevanje pozitivnega trenda, a z bolj umirjeno rastjo. Čeprav so pri določenih vrstah turističnih občin, npr. gorskih in obmorskih, ter nastanitvenih obratih, kot so turistične kmetije, maja letos opazili manjše število prihodov in prenočitev v primerjalnem obdobju lani, razloga za zaskrbljenost ni. »Manjše število prenočitev zagotovo lahko pripišemo slabemu vremenu,« sta povedali tako Andreja Čmaj Fakin iz turistične organizacije Koper in Renata Kosi iz Združenja turističnih kmetij.
V deževnem maju in glede na to, da so bili binkoštni prazniki letos na začetku junija, je razlog za kar 33 odstotkov manj majskih nočitev, ugotavljajo tudi v turizmu Dolina Soče, ki pokriva občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Bolje, vsaj Bovcu, kaže za junij, nočitev je bilo kar 55 odstotkov več kot lani, za Tolmin in Kobarid podatkov še nimajo, je pa po navadi trend dokaj podoben. Podobno dobro zasedenost pričakujejo tudi za julij in avgust. Nastanitve za prvo polovico avgusta so v veliki meri že zasedene. S trenutnimi letošnjimi rezultati so zadovoljni tudi v Turizmu Ljubljana, saj so dosegli tudi enega od strateških ciljev – več nočitev zunaj sezonskih mesecev. Tako so letos v prvih štirih mesecih obiskovalci opravili deset odstotkov več nočitev kot v primerjalnem obdobju lani, ob tem pa najbolj izstopa letošnji april s kar 18-odstotnim povečanjem nočitev. Junijska statistika TIC-a Ljubljana, ki zajema 20 hotelov in dva hostla, kaže na skoraj devetodstotno rast nočitev. Tudi preostali sogovorniki, s katerimi smo govorili, so optimistični glede rezultatov v poletnih mesecih.
Nam sicer umirjena rast lahko koristi pri doseganju cilja strategije, da privabimo goste z višjo dodano vrednostjo? Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič odgovarja: »Delno drži. Če imamo manjšo maso ljudi, se ji lahko bolj posvetimo, več lahko ponudimo in več lahko od posameznikov iztržimo.« Priložnost torej je, vendar: »Mi moramo ponuditi take proizvode, da bodo turisti na njih tudi več trošili.« Uran Maravičeva to slikovito opiše: »Sprašujemo se, zakaj nimamo višje dodane vrednosti v, na primer, zdraviliškem hotelu, potem pa gremo gledati v mini bar in če tam ni neke drage pijače, se ne smemo čuditi, da ne dodamo te višje dodane vrednosti.«
