Intelekta

Novodobna praznovanja otroških rojstnih dni

Ali na njih svoje moči in družbeni status merijo predvsem starši ter kako, če sploh, takšne potrošne zabave vplivajo na razvoj vrednot pri otrocih?

birthday-2901945_1920
foto: z0man

Novodobna praznovanja otroških rojstnih dni presegajo mejo zdravega razuma, intimni družinski prostor odpirajo javnosti, na družbenih omrežjih iščejo potrditve v številu všečkov, na njih pa svoje moči in družbeni status merijo predvsem starši. To so le nekatere ugotovitve sogovornikov v oddaji Intelekta, v kateri se med drugim sprašujemo, ali so takšna praznovanja že dosegla vrh, kakšen vpliv imajo nanje spletni vplivneži ter kako, če sploh, takšne potrošne zabave vplivajo na razvoj vrednot pri otrocih. Gostje oddaje so antropolog iz ZRC SAZU Dan Podjed, strokovnjakinja za marketing Ana Ivandić in mladi raziskovalec s katedre za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Žan Lep.

Ne le odstotek tistih, ki praznujejo rojstni dan, v zadnjih sedemdesetih letih se je spremenilo precej elementov praznovanja, zelo očitno tudi darila, če so nekoč za rojstni dan dobili belo žemljico, so danes ta precej bolj razkošna. Antropolog Dan Podjed opomni, da se z darili v družbi vzpostavlja hierarhija:

»Na ta način se v družbi ne vzpostavlja samo sodelovanje, ampak tudi hierarhija. Tisti, ki lahko da več, tisti je vplivnejši, močnejši, si lahko pridobi boljšo družbeno pozicijo, ima večji vpliv.«

Praznovanja so se iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor in na javna družbena omrežja, kjer jih »navdihujejo« spletni vplivneži. Ana Ivandić, strokovnjakinja za marketing in kreativna direktorica agencije Innovatif, priznava, da je sodelovanje z vplivneži postalo osrednja komponenta ciljnega komuniciranja, in opozarja tudi, da gre včasih za sivo liso oglaševanja, saj so vplivneži za objave plačani.

»Ljudje so postali znani, ker so znali medij izkoristiti, da so sami sebe predstavili kot zanimivega in vplivnega. Potem se je zgodil da moment, ko je to dejansko postalo posel. Naslednja prelomnica bo sprememba medijskega zakona. So vplivneži, ki zelo jasno označijo in povedo, da gre za oglaševalsko zgodbo, in tisti, ki to zakrijejo. Ko bo medijski zakon začel veljati za vplivneže, bo to lahko reguliral tudi oglaševalski kodeks. Tukaj gre za oglaševanje otrokom.«

Odgovor na vprašanje, ali so zabave za starše ali otroke, ni tako enoznačen, ugotavlja Žan Lep. Brez poznavanja interakcije znotraj družine se na to ne da odgovoriti, saj je odvisno, od kod izhaja želja po zabavi. Včasih starši lahko klonijo pre pritiskom in pripravijo zabavo. Dejstvo pa je, da v času helikopterskega in intenzivnega starševstva nanje vpliva tudi ocena drugih staršev.

»Ta socialna primerjava poteka pri otrocih in pri starših. Pri starših nastopita še problem, kaj pomeni dobro starševstvo, in primerjava, ali je bil rojstni dan dovolj vzgojen, je bil film dovolj pedagoško izbran, jih bo motilo, da smo ponudili sladkarije, ki zdaj niso v modi … Tukaj pridejo v ospredje še primerjave slogov starševstva.«