Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence
Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.
Iz oddaje Danes do trinajstih:
Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.
Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.
Iz oddaje Dogodki in odmevi:
Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.
Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.
Kaj pa je že znano in konkretno?
Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.
Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?
Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.
