Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Nedved, Jernej Stante, Vladimir Lamut, Vojko Arko

Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON  NEDVED se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in koncertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.

—–

Nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med svetovnima vojnama in takoj po drugi je bil JERNEJ  DEMŠAR. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Železnikih. Medicino je študiral na Dunaju, v dermatologiji pa se je specializiral na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1924 je prevzel dermatološkovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti in prvi predstojnik dermatološke klinike. Jernej Demšar je v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo.

—–

Pravnik, dramatik in pesnik  JERNEJ  STANTE  se je rodil na današnji dan leta 1900 v Šentjurju pri Celju. Leta 1926 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1941 je sodeloval z Osvobodilno fronto in varnostno-obveščevalno službo, leta 1943 pa je bil na osvobojenem ozemlju imenovan za sodnika višjega vojaškega sodišča. Po koncu vojne je opravljal visoke sodniške službe, v strokovnem časopisju pa objavljal prispevke o partizanskem in gospodarskem sodstvu, javnem tožilstvu ter državni arbitraži. Jernej Stante je v obdobju med obema vojnama s psevdonimom Stanko Zalar objavljal pesmi in odlomke dramskih pesnitev, v katerih je močno opazen vpliv Strindberga in nemškega ekspresionizma, predvsem kozmičnega. V dela je rad vpletal folkloro in eksotiko neznanih dežel.

—–

Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR  LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.

—–

Pisatelj  VOJKO  ARKO  je leta 1944 v Ljubljani končal študij prava, nekaj pozneje v Padovi doktoriral iz političnih ved, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V začetku 60-ih let prejšnjega stoletja je bil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v znanem argentinskem turističnem kraju Bariloče, pobudnik graditve planinskih koč in poti ter eden najboljših poznavalcev Andov med Slovenci v Argentini. Od leta 1969 sta po njem imenovana eden izmed vrhov v teh gorah (Cerro Arko) ter bivak na Capilli. Pisal je tudi članke, poročila in črtice o življenju v Bariločah, bil glavni sodelavec slovenske planinske revije v Argentini “Gore” in soavtor knjige “Dhaulagiri”, objavil pa je še tri samostojna literarna dela. Vojko Arko se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ribnici.

Pavle Jakopič