Mineva sto let, odkar je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob današnji 100. obletnici se je o mirovni pogodbi Marko Rozman pogovarjal z zgodovinarjem Božom Repetom.
Božo Repe ob 100. obletnici versajske mirovne pogodbe
Mineva sto let, odkar je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob današnji 100. obletnici zgodovinar Božo Repe poudarja:
Nova vojna se začne, ko neka generacija izgubi zgodovinski spomin. Dejstvo je, da je današnja odraščajoča generacija izgubila zgodovinski spomin.
Glavni namen versajske mirovne pogodbe, ki so jo sile antante in Nemčija podpisale v galeriji ogledal versajske palače, je bilo končanje velike vojne ter da krivdo za izgube in škodo v celoti prevzame Nemčija. Po besedah Repeta je prav slednje v sebi že skrivalo zametke za naslednjo morijo svetovnih razsežnosti le dve desetletji pozneje.
Nekateri kljub vsemu ta versajski mir, ta splet več mirovnih pogodb ocenjujejo kot rešitev, ki je bila v tistem trenutku možna, ki je bila domet takratne diplomacije. Ampak v sebi je nosila klice vojne. Srbski politik Nikola Pašić, ki je vodil takratno srbsko delegacijo je v neki razpravi rekel: “Pa kaj se razburjate, saj bo čez 20 let nova vojna.” In to se je tudi zgodilo.
