Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Velika panonska muzika

Panonska kultura ostaja izvirna in samosvoja ter izraža globino prekmurske düše

Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo priredili večer z naslovom Velika panonska muzika. Potekal je v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in videoprenosom tu, na spletni strani in tudi na naši Facebook strani.

Beseda in pesem sta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki je s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž  – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso).

Usode življenj svojih protagonistov so iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen je orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh je pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš je izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se je dotaknil posameznika v mestu –varašu v drugi svetovni vojni.