Torkov kviz

Puščava – najbolj neprijazno okolje za življenje

Življenje na območjih, na katerih je količina letnih padavin manjša od 200 mm, je skoraj nemogoče

desert-279862_1920
foto: Pixabay/_Marion

Puščave pokrivajo med 18 in 20 odstotkov kopnega na Zemlji. Nastanejo zaradi pomanjkanja vodnih virov. Uradna definicija pravi, da je puščava tam, kjer je na letni ravni količina padavin oz. dežja le od okoli 150 do 200 mm. Razlogi za to, da tam ni padavin, pa so različni, pravi dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na ARSU:

“Nekatere puščave nastanejo zaradi velike oddaljenosti od morja. Druge zaradi stalnega območja zračnega pritiska nad njimi. To velja za Saharo ali Arabsko puščavo. Spet druge so v zavetrni legi, kar onemogoča zadostne količine padavin.”

Puščavsko okolje je izjemno negostoljubno in skoraj ne omogoča preživetja živih organizmov. Zanimive so prilagoditve rastlin in živali, ki so se naselile v puščavskih predelih.

Poznamo rastline enodnevnice. Potem takšne, ki živijo le nekaj dni, da zacvetijo, pa lahko traja več let, saj čakajo na primerno količino vode za kalitev semena. Nekatere živali, ki živijo v puščavi, nikoli ne pijejo. Vodo pridobivajo iz semen, ki jih pojedo. Nekatere imajo sposobnost uravnavanja bitja srca. Večina živali na površje pride ponoči.

Ponoči se temperatura v večini puščav močno zniža. Kot je dejala dr. Sušnik, je razlog za to odsotnost vlažnega zraka, ki bi deloval kot neka tamponska cona pri ohlajanju površja. Nam najbližji puščavi sta Sahara in tista na Arabskem polotoku, najstarejša puščava pa naj bi bila Namib, ki je stara med 55 in 80 milijoni let. Tipična slika, ki si jo večina od nas naslika v glavi, ko pomisli na puščavo, verjetno vključuje neskončne peščene sipine, vročino, karavane kamel. A največja puščava je pravzaprav Antarktika, po velikosti ji nato sledita Arktika in Sahara.