Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
Tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri poznejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne dejavnosti; spet drugi so si delo prisiljeni poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Predsednik Študentske organizacije Slovenija Klemen Peran:
Povprečna štipendija znaša 125 evrov, življenjski stroški študenta so povprečno 500 evrov. To razliko moramo študenti pač nekje dobiti, ta hip nam to omogoča le inštitut študentskega dela. Če ne bi bilo študentskega dela, več kot tretjina študentov ne bi mogla sploh študirati.
Po podatkih šeste vseevropske raziskave Evroštudent povprečno polovica študentov med študijem opravlja le eno izmed oblik plačanega dela. Prav tako so v večji meri delali tisti, katerih starši niso dosegli terciarne izobrazbe. Kaj pa kažejo podatki za Slovenijo? Katja Rihar Bajuk v imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Triintrideset odstotkov študentov opravlja redno plačano delo v času predavanj; 25 odstotkov jih plačano delo opravlja občasno; 42 odstotkov pa jih med študijskim letom ne dela.
Zlorab je manj, a še vedno obstajajo. Fiktivni vpisi, s katerimi so nekateri tudi po deset let lahko imeli status študenta, niso več mogoči. Je pa še vedno skrb vzbujajoče, da nekateri delodajalci izrabljajo študente in ne želijo doumeti, da gre pri študentskem delu za občasno in začasno delo. Delovna pravnica Valentina Franca opozori na prikrita delovna razmerja:
Prve so na to opozorile stevardese, ki so delale prek študentskih napotnic tudi po deset let. Sprožile so postopek na sodišču in dosegle, da so strokovnjaki lahko končali, da se status študenta in zaposlenega ne izključujeta.
Študenti kot eno od možnosti, kako preprečiti zlorabe, predlagajo večje število delovnih inšpektorjev, ki nadzorujejo študentsko delo. Glavni delovni inšpektor Jadranko Grlič sicer pravi, da glede študentskega dela dobijo zelo malo prijav. Več pa v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
