Sotočja

Kakšna ‘mati’ je Republika Slovenija?

Kako matična domovina skrbi za Slovence v sosednjih državah in v kakšnih razmerah ti živijo

mismotu
foto: Inštitut za slovensko kulturo

Na predvečer dneva državnosti nas zanima, kakšen je položaj rojakov in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati?

Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc je zaskrbljena zaradi najnovejših poskusov zmanjševanja pravic Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini.

“Trenutno smo v stanju velikega kaosa. Vse, kar se dogaja v Furlaniji – Julijski krajini, je skrb vzbujajoče. Kaže na nove oblike nestrpnosti do slovenske manjšine.”

Podpredsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Malle je s trenutnimi razmerami na avstrijskem Koroškem zadovoljen. Že vse leto potekajo tudi priprave na praznovanje 100. obletnice koroškega plebiscita, ki bo prihodnje leto. Dežela je za to namenila 1,8 milijona evrov in v priprave vključila tudi slovenska kulturna in druga društva.

“V preteklosti je bilo vprašanje plebiscita vedno pereče, to je bilo vprašanje konfrontacije. Zdaj pa bo mogoče to preraslo v vprašanje sodelovanja, večjega medsebojnega zaupanja in večjega medsebojnega spoštovanja.”

Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča. Svet je izdal knjigo dr. Barbare Riman o slovenskih društvih na Hrvaškem od 1886 do 1991. Knjiga dokazuje, da Slovenci živijo na Hrvaškem že od nekdaj.

“To ne pomeni, da smo mi tu dva dneva, čeprav nas tudi naši rojaki iz Slovenije radi vprašajo, od kod ste vi Slovenci tu čez mejo. Hrvati pa nas prav tako seveda sprašujejo, od ste vi Slovenci prišli. Mi pa sploh nismo sem prišli. Mi smo tu od nekdaj.”

O položaju porabskih Slovencev pa se pogovarjamo z odhajajočim generalnim konzulom v Monoštru dr. Borisom Jesihom. Optimizem vse bolj prihaja na plan, ko človek razmišlja o prihodnosti porabskih Slovencev in ob tem opozarja, da je nujen gospodarski razvoj tega območja.

“Upam, da bosta obe državi po vzoru tega, kako sodelujeta pri razvoju gospodarskega območja, na katerem živijo prekmurski Madžari, to naredili tudi v Porabju. To je velika, velika priložnost za manjšino in celotno območje.”

In kako za Slovence v sosednjih državah “skrbijo” pristojne institucije v matični domovini? Tudi o tem več v oddaji.