Prvi na obisku

Projekt Moja Ljubljanica prejel Unescov znak

V Doživljajskem razstavišču Ljubljanica na Vrhniki o skrivnostih podvodne arheologije

20190711_140522
foto: Darja Pograjc

Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli podvig, ki je reko ponesel v svet. Konec julija je Slovenija na tem področju prejela novo pomembno priznanje – projekt Moja Ljubljanica je prejel Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Skupaj z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki ga je zasnovala in vodila Irena Šinkovec iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Ta znak veliko pomeni lokalni skupnosti, občini Vrhnika. Veliko priznanje gre tudi vsem kolegom, našim predhodnikom, in tem, ki so bili vključeni v sam projekt. V resnici gre za zelo kompleksen projekt, ki je vključeval podvodne raziskave, sanacijo brežine, zaščito spomenika, sonarsko snemanje, vzpostavitev depozitorijev, vzpostavitev delavnice za aktivno konservacijo mokrega lesa in tudi tole razstavišče.

V Doživljajskem razstavišču Ljubljanica na Vrhniki, kjer se lahko potopite v podvodni svet arheologije, si ogledate kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica, so nam povedali tudi, da reka skriva še veliko zakladov.

Danes je samo na Ljubljanskem barju in v Ljubljanici dokumentiranih več kot 70 plovil, ki čakajo na obravnavo. Vse predmete poskušamo ohranjati na mestu samem, v vodi, tam, kjer so, in tako smo v sklopu projekta tudi zaščitili rimsko ladjo ob ribnikih v Verdu, ki leži v strugi. Za zdaj ni ogrožena, dokumentirali smo jo, zaščitili s peskom in izvajamo redne monitoringe. Ob dvigu deblaka smo odkrili še eno šivano ladjo iz istega časa, kot je deblak.

Strokovnjaki omenjene najdbe ščitijo in ohranjajo v upanju, da bodo zanamci z boljšimi metodami raziskave nekoč nadaljevali.