Mihael Lajlar je pesnik, kantavtor, roker - vse troje pa združuje pod imenom Edenon. Poslušamo novo ploščo Oko v črti, na kateri se temačna vsebina preliva v različne glasbene odtenke, ki jih poleg vokalista in akustičnega kitarista Mihaela ustvarjajo še Urban Krč (bobni), Rok Lajlar (električna kitara) in Jurij Repar (baskitara).
Rokerska uglasbena poezija Mihaela Lajlarja
Mihael Lajlar je pesnik, kantavtor, roker – vse troje pa združuje pod imenom Edenon. Poslušamo novo ploščo Oko v črti, na kateri se temačna vsebina preliva v različne glasbene odtenke, ki jih poleg vokalista in akustičnega kitarista Mihaela ustvarjajo še Urban Krč (bobni), Rok Lajlar (električna kitara) in Jurij Repar (baskitara).
Uglasbena poezija Mihaela Lajlarja se včasih udejanja v akustični, drugič v elektronski in spet tretjič v povsem rokerski različici. V zadnjih letih se je ustalila v obliki rokerskega benda, ki je prevzel Mihaelovo umetniško ime – Edenon. Njihov drugi (in Mihaelov skupno peti) album Oko v črti v tem pogledu predstavlja sintezo prej omenjenih stilov, saj se v pesmih sprehodi skozi vsa leta avtorjevega ustvarjanja:
“Ta plošča dejansko predstavlja nek prerez dogajanja zadnjih dvajsetih let Edenona. V bistvu je plošča, ki pa ni nekako “best of”, se pravi niso to pesmi, ki bi že bile prej posnete, pa bi potem zdaj samo preobleko naredili, ampak gre nekako za pesmi, ki so starejše in so se pač dejansko na novo aranžirale, in pa za nove pesmi. Se pravi, gre za neko nostalgijo, ki je pa zazrta v prihodnost.”
Mihael Lajlar, pogovor za Pesem v žepu
Čeprav pesmi z albuma Oko v črti preveva temačnost besede in glasbe, se skoznje (deloma po zaslugi avtorjeve distancirane drže) rado zasveti tudi nekaj optimizma; ta kontrast se najmočneje izrazi v zadnjih dveh pesmih – Besede part I in II. V vseh pa je čutiti moč besede, iz katere izhaja njihov avtor:
“Jaz se za pravega kantavtorja nikoli nisem imel. Jaz sem bil kantavtor bolj po naključju, ker je bilo najlažje pač igrati sam s kitaro. Ja, gre pa za uglasbeno poezijo, s tem da razlikujem med pisanjem poezije in pa tekstopisjem. Ker tekstopisje se mora prilagajati tistemu mediju, h kateremu spada, tako da tu ni toliko svobode …”
Mihael Lajlar, pogovor za Pesem v žepu
