Nedeljska reportaža

Paklenica

Več kot raj za plezanje

Pogled z Aniča Kuka
Paklenica – pogled z Anića kuk
foto: Jurij Popov

»Paklenica ni samo plezanje,« nas je na začetku pogovora in obiska v tem nacionalnem parku na Hrvaškem opozoril njegov najstarejši nadzornik Dujo Bušeta. Svoje delo opravlja že 23 let. Zanj velja, da pozna sleherno ped tega južnovelebitskega narodnega parka, ki je bil kot tak razglašen že leta 1949. Od leta 2013 je celotno območje parka na seznamu Nature 2000, od leta 2017 pa je na Unescovem seznamu svetovne dediščine njen bukov gozd, skupaj z bukovimi gozdovi še nekaj evropskih držav vključno s Slovenijo. Kot nam je pripovedoval Dujo, so na to območje prihajali najprej predvsem poznavalci narave, da so preučevali izjemno zanimivo geomorfologijo in pestro floro in favno tega dela Velebita, najdaljše gorske verige na Hrvaškem. Prihajati so začeli okoli leta 1910 in sicer z ladjami, saj cestne povezave do Starega grada, izhodišča za obiskovanje Paklenice, takrat še ni bilo. Na tem območju so odkrili več kot tisoč rastlinskih vrst, od tega več kot 80 endemitov, 60 vrst sesalcev, 24 vrst netopirjev, 260 vrst ptic, 25 vrst plezalcev, 6 vrst dvoživk in 85 vrst metuljev. Pohodništvo, plezanje in turizem so se v Paklenici razvili precej pozneje, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pohodništvo je najbolj odvisno od vremena, zlasti pozimi, ko tu pihajo orkanski vetrovi. Ne glede na to, da je najvišji vrh Vaganski vrh visok le 1757 metrov, pa je treba vedeti, da je treba na poti do njega prehoditi skoraj enako višinsko razliko, saj je začetek poti na nadmorski višini nič. Poleg tega na tem območju ni vode, torej jo je treba nositi v nahrbtniku. »Če želite videti Paklenico takšno, kakršna v resnici je, potem se morate povzpeti na kakšnega izmed vrhov«, nas je opozoril Dujo. Mi smo se na tri, lani na Crni vrh, letos pa na Anića in Bojin kuk. Šele pogled z vrha pokaže vse doline in planote v tem gorskem masivu, številne vrhove in neverjetne skalne oblike, posebno doživetje pa je več kot 20-kilometrska pot od kanjona Male Paklenice do kanjona Velike. Paklenica od sedemdesetih let prejšnjega stoletja privablja tudi plezalce, saj je v kanjonu Velike Paklenice 518 plezalnih smeri različne zahtevnostne stopnje. Naši sogovorniki so nam povedali, da jih največ obiskujejo prav slovenski plezalci, v stenah Anića kuka pa je več kot 40 smeri, ki jih je prvi preplezal naš legendarni plezalec Franček Knez.