Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jan Vaclav Stamic, Lambert Pantz, Aleksander Marodić
Najznamenitejši član široko razpredene družine glasbenikov Stamicev je bil JAN VACLAV STAMIC. Družina je bila po rodu iz Maribora, vendar se je pozneje razpršila po Češkem in Nemčiji. Jan Vaclav velja za soustvarjalca novejšega sloga instrumentalne glasbe. Njegov slog je jasno prepoznaven in klen v izrazu. Zapustil je petdeset simfonij, več violinskih koncertov in sonat ter vrsto orkestralnih triev in krajših komornih del. Njegovo glasbo je visoko cenil tudi Mozart. Jan Vaclav Stamic se je rodil na današnji dan leta 1717 v Nemškem Brodu na Češkem.
—–
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
—–
Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko ali socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.
Bolnišnica je imela sprva dvanajst postelj (od teh jih je bilo devet namenjenih moškim) in tri oddelke: kirurškega, internističnega in dermatovenerološkega (zaradi sifilisa). Za reveže je bila oskrba brezplačna.
Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
—–
Pisatelj in dramatik ALEKSANDER MARODIĆ se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zagrebu. Sprva je delal kot novinar, nato pa se je posvetil samo pisateljevanju in živel kot svobodni umetnik. Leta 1955 se je preselil v Slovenijo in tu ustvaril večino svojih del. Napisal je več kot 300 radijskih in televizijskih iger, odrskih in proznih del, mladinskih povesti ter televizijskih nadaljevank in nanizank.
Prav po zadnjih je širši javnosti najbolj znan, saj so nanizanke, kot so Mali oglasi, Poti in stranpoti ter Naša krajevna skupnost utrdile njegov sloves avtorja, ki zna podrobno opazovati družbeno stvarnost svojega časa in hkrati biti dovolj oddaljen, da se lahko šali in norčuje iz slabosti in domnevnih vrlin vodilnih predstavnikov družbe na lokalni ravni.
