Zagotavljanje in ohranjanje minimalne plače na dostojni višini.

Zadnja novela zakona je minimalno plačo zvišala na 667 evrov neto, prihodnje leto na 700 evrov neto

Dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem, začela bo veljati formula za njen izračun. Minimalna plača bo omejena navzgor in navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Sindikalistka Andreja Poje meni, da minimalna plača in plače na sploh ne morejo biti ključni instrument za povečevanje konkurenčnosti gospodarstva.

Čas je že, da posledice visoke gospodarske rasti občutijo tudi delavci.

Pravnica Barbara Kresal opozarja, da Slovenija še vedno ne izpolnjuje zavez evropskega odbora, da mora minimalna plača dosegati najmanj 60 odstotkov povprečne plače. Vse več študij kaže, da trditve o tem, da ima zvišanje minimalne plače negativen vpliv na gospodarstvo, ne držijo.

Minimalna plača, pod pogojem, da je določena v ustrezni višini, zagotavlja številne pozitivne učinke. Gre predvsem na zmanjševanje revščine zaposlenih, za zmanjšanje diskriminacije v zaposlitvi. Poleg tega spodbuja inovativnost, produktivnost, gospodarstvo se preoblikuje v smer zahtevnejših in kakovostnejših delovnih mest.

Pretirano izpostavljanje nizkim plačilom ljudi peha v revščino, socialne težave, stres, izgorelost, vse več je zdravniških odsotnosti. Z novim letom bo začel veljati še drugi del napovedanih sprememb zakona o minimalni plači. Delodajalci skušajo spremembe doseči prek državnega sveta.

Urška Valjavec