Kakšna je vloga umetne inteligence pri ustvarjanju literarnih del?
Pred desetimi leti se je izjemno povečala moč računalnikov, kar je povzročilo pravo revolucijo na področju jezikovnih tehnologij. Razvoj globokih nevronskih mrež je omogočil oblikovanje številnih orodij za pisanje, od autoccorecta in grammarlyja do scrivinerja in ulyssesa, ki prevzemajo vlogo lektorjev in urednikov. Kaj pa avtorjev? Naše pametne naprave že skoraj samostojno pišejo kratka sporočila. Kako pa je s kompleksnejšimi besedili? Ali zna umetna inteligenca napisati agencijsko novico, novinarski članek, scenarij, pesem ali roman? Je to za človeka zanimivo branje? O tem smo se pogovarjali s tokratnimi gosti.
Predstojnik Katedre za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani profesor doktor Marko Robnik Šikonja:
Zgodba ima vseeno precej interne logike, razvoja značajev in tako naprej, precej stvari, ki jih za zdaj še ne znamo modelirati s temi orodji.
Pisec glasbenih besedil in scenarist Jure Karas:
Literatura, ki jo bomo pisali zdaj s temi orodji, ob pomoči ogromno informacij, bo drugačna. Ali bo boljša ali bo slabša? Bomo videli.
Pisatelj, scenarist in dramatik Nejc Gazvoda:
To, kar dela pisateljico ali pisatelja zanimivega, je tudi neka osebna zgodba. Tega umetna inteligenca za zdaj še nima.
Raziskovalec založništva profesor doktor Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa o romanih, ki jih bodo nekoč pisali računalniki, pravi:
Celo to možnost dopuščam, da bodo v teh romanih taki obrati, ki jih ljudje ne bomo mogli razumeti. Računalnikom bodo pa všeč. Mogoče bodo računalniki ustvarjali umetnost drug za drugega.
O vlogi računalnikov pri ustvarjanju literarnih del v tokratni oddaji.
