Intelekta

Meteorološka znanost – med človekom in visoko tehnologijo

Kako zanesljive, natančne in daljnosežne so zares lahko meteorološke napovedi?

5456908458_30aac9857d_o
foto: Bill Morrow/Flickr

Vreme nas vse zanima. Tudi polna usta negodovanj imamo glede napovedi, čeprav se nihče od nas laikov nanje ne spozna. Tudi naše predstave o napovedovanju vremena so zelo, zelo površne in zdi se, da si meteorologijo predstavljamo zelo in preveč popreproščeno. Vendarle je to znanost, zelo kompleksna znanost, ki vključuje poleg številnih (zdaj) naprednih tehnologij in modelov, tudi skorajda eruditsko znanje fizike, matematike in še marsičesa. Predvsem človeka strokovnjaka. Meteorološka znanost je postala s pomočjo računalnikov, satelitov, modelov vedno bolj sofisticirana. Koliko in v čem so zato njene napovedi vremena in klimatskih sprememb bolj natančne in zanesljive in kako daljnosežne so sploh lahko? Kako se je meteorološka znanost razvijala in kaj vse danes uporabljajo meteorologi pri svojih vremenskih napovedih ter kako uporabne so tiste ljudske? O vsem tem v tokratni oddaji z vodilnimi strokovnjaki tega področja pri nas.

Z nami bodo univerzitetni diplomirani meteorologi:   Brane Gregorčič z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki ima več kot 30 let praktičnih izkušenj pri napovedovanju vremena,  prof.dr. Jože Rakovec s katedre za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko UL ter dr. Žiga Zaplotnik podoktorski raziskovalec na FMF UL.

Meteorološko znanost si ljudje res dostikrat predstavljajo preveč preprosto. To pa zato, ker ponavadi ne vedo kaj se je v resnici zgodilo, ne vedo kaj je bil vzrok za neko posledico. Na primer, kako v resnici nastanejo oblaki in zakaj. Iz vsakega oblaka še ni padavin, se pravi da se v oblaku mora zgoditi še nekaj, da pride do padavin. Kaj se mora zgoditi, da drobne kapljice mikrometrskih velikosti, ki lebdijo tam gor, prerastejo v milimetrske? Kar je po premeru tisočkrat več, po volumnu pa tisočkrat, tisočkrat, tisočkrat več! Kar pomeni milijardokratna masa vode je v dežni kapljici v primerjavi z oblačno kapljico. Teh stvari večina ljudi v podrobnosti ne pozna, zato imamo med laiki le približno razumevanje dogajanj v ozračju.

prof.dr. Jože Rakovec

 

Recimo – razlika med sneženjem in dežjem je pogosto majhna, to pomeni manj kot 1 stopinja razlike. In ljudje se pogosto ne zavedajo, kako težko je napovedati tisto stopinjo razlike. To pomeni, da ima lahko model neko napako in zato pride do napačne napovedi, ki je v bistvu zelo majhna v fizikalnem smislu. V smislu učinka, ki ga vidijo ljudje pa je ogromna. Tega bi se morali ljudje bolj zavedati, poznati to osnovno fizikalnost, ki pa je seveda stvar, ki pride skozi pedagoški proces. 

dr. Žiga Zaplotnik

 

Včasih je v ozadju res mikroskopska razlika v vrednosti kaknega parametra, pa je potem na oči tip vremena povsem drugačen. Če se tega zavedamo, potem bomo lahko lažje razumeli kakšno napoved, ki je šla po našem razumevanje narobe, čeprav morda ni bila tako zelo narobe. Tudi pri napovedovanju neviht se srečujemo s pričakovanji  javnosti, da bomo znali za tekoči dan ali pa za kakšen dan več, vnaprej napovedati lokacijo posamezne nevihte. To žal še vedno ni možno. Lahko se jo napove z določeno mero verjetnosti, torej kje bodo nevihte pogostejše, kje bodo močnejše, etc. Ampak šele meritev v realnem času, se pravi radarska slika predvsem, nam pa omogoča vpogled v realizacijo, v  dejansko stanje kaj se na terenu dogaja. In potem seveda z ekstrapolacijo gibanja, zaporednih radarskih izmerkov, ki jih imamo letos na voljo celo že na 5 minut (prej smo atmosfero merili na vsakih 10 minut); si pa lahko malce pomagamo, da vidimo kam se posamezna nevihtna celica premika. Ob tem, da nikoli ne vemo, kako se bo v naslednjih nekaj minutah morda razvila neka nova nevihta, ki je na trenutni meritvi sploh še ni.

Brane Gregorčič