Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?
Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave
Izraz kemija v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo kar kot sopomenko za umetne snovi, ki obremenjujejo tako okolje kot naše telo. Prof. Gregor Anderluh pa poudarja, da to ni krivda same kemije. Gre za to, kaj ljudje z njo počnemo. In kemija za 21. stoletje se vse bolj intenzivno usmerja v zeleno in trajnostno smer ter v krožno gospodarstvo.
“Jaz kemije vsekakor ne razumem kot škodljivo. Kemija zna navsezdnje tudi razgraditi tisto, kar sintetizira, in to tudi na okolju prijazne načine. Velik poudarek danes je prav na sintezi spojin brez strupenih ali škodljivih kemikalij. Izrazito trajnostno so zasnovane tudi naše raziskave novih materialov za baterije prihodnosti. Na tem področju na Kemijskem inštitutu deluje zelo uspešna skupina.”
Slovenska znanost se lahko pohvali z vrhunskimi uspehi, kot celota pa ni v dobri kondiciji
Kemijski inštitut je v zadnjih letih nanizal tudi vrsto raziskovalnih uspehov, ki so jih pospremile objave v uglednih znanstvenih revijah. Toda konkurenca v vrhunski znanosti je ostra, Slovenija pa za znanost nameni izrazito manj denarja kot druge članice Evropske unije. Tudi glede vladnih obljub ob izrazitem povečanju sredstev za znanost je Anderluh zadržan.
“Mislim, da se glede financiranja znanosti iz javnih sredstev veter še ni dovolj obrnil. Mislim, da še vedno stopicljamo na mestu in da ni nobenih konkretnih dejanj, ki bi kazala na to, da se bo trend zares obrnil. V tem, koliko damo za znanost, smo še vedno na repu Evropske unije.”
O trendih v znanosti
“Trendovstvo je prisotno tudi v znanosti, temu se ne da izogniti. Določena področja so lahko iz različnih vzrokov nekaj časa v ospredju. Tudi v znanosti je treba imeti nekaj sreče, da si na pravem mestu ob pravem času s pravo raziskavo. Lahko se zgodi, da urednik znanstvene revije v nekem trenutku potrebuje dober članek prav z določenega področja in tako lahko zaradi srečnih okoliščin prideš do objave. “
O medijski izpostavljenosti
Pogosteje kot zaradi odličnih raziskav se je v zadnjih letih Kemijski inštitut v medijih znašel zaradi umora nekdanjega direktorja dr. Janka Jamnika in poskusa umora še enega raziskovalca. Koliko to vpliva na Kemijski inštitut, na zaposlene, na delo nasploh?
“Vsem zaposlenim na Kemijskem inštitutu je seveda v interesu, da se ugotovi, zakaj so se zgodili ti tragični dogodki in kdo je za to kriv. Dokler ne bomo poznali odgovorov na ta vprašanja, se bodo porajala vprašanja, zakaj se je to zgodilo. Nam ni vseeno, kako se to v javnosti predstavlja in ko se v medijih pojavijo neresnične trditve o inštitutu. Ne glede na to pa mislim, da imamo na Kemijskem inštitutu izjemne ekipe, ki s svojimi dosežki in odkritji dokazujejo, da se na znanstvenoraziskovalnem področju uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh, in to je tisto, kar šteje.”
