Prihaja iz Mantove, mesta na severu Italije, ki sodi pod deželo Lombardijo. Silvia Vivani je to eno najživahnejših mest naše sosednje države pred nekaj leti zamenjala za slovensko prestolnico. Mlada igralka pravi, da se zdaj tu počuti že povsem domače – vseeno pa vedno kak prost vikend z veseljem izkoristi za obisk domačih. O italijanski kulinariki, pitju kave, igralstvu in slovenskem jeziku se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Silvia Viviani o italijanski kulinariki, pitju kave, igralstvu in slovenskem jeziku
Prihaja iz Mantove, mesta na severu Italije, ki sodi v deželo Lombardijo. Silvia Vivani je to eno najživahnejših mest naše sosednje države pred nekaj leti zamenjala za slovensko prestolnico. Mlada igralka pravi, da se zdaj tu počuti že povsem domače – vseeno pa vedno kak prosti konec tedna z veseljem izkoristi za obisk domačih. Težko je pri miru, vedno raziskuje nove stvari, nikoli se ne ustavi, ves čas sprejema nove izzive in se podaja v nove dogodivščine.
Po poklicu igralka se je v tem prostoru v različnih vlogah dobro znašla tudi pri nas. Med drugim pripravlja predstave za italijansko občinstvo in na Filozofski fakulteti v Ljubljani na italijanskem oddelku študente uči veščin gledališča.
“Igralstvo v Italiji in Sloveniji je res druga zgodba. Na začetku so me pri vas ves čas spraševali, kje sem zaposlena. Pa nisem dobro razumela vprašanja, saj sem vendar igralka, pripravljam projekte, upam, da dobim čim več vlog, za to vendar ne obstaja redna služba … Potem pa sem ugotovila, da je pri vas povsem normalno, če si kot igralec zaposlen – v Italiji to tak orekoč ne obstaja. Tudi količina državnega denarja, ki ga v ta poklic in v to področje vlaga vaša država, je neprimerljiva z nami – čuvajte to!”
Ko po navadi omenimo Italijo, večina takoj pomisli na znano italijansko kulinariko, v kateri ne manjka testenin, pic, okusnih rižot in najrazličnejših sladic.
“Pri vas pogrešam manj mlečnih izdelkov na krožniku, pogrešam tipično poletno italijansko hrano – bučke, malancane, starejše sire … V restavracijah skoraj vedno v jedi dodajate smetano, kislo smetano, kar je pozimi odlično, poleti pa malo manj. Je pa res, da se v Ljubljani najde vse več pristnih italijanskih okusov. Odkar sem prišla, so odprli že dve, tri nove picerije, ki imajo res odlično pico, kar me vedno razveseli. Sem pa tu odkrila tudi nove okuse, recimo čemaž, za katerega prej sploh nisem vedela, da obstaja, obenem pa je kakovost sestavin v Sloveniji res na visoki ravni.”
Prihajajoče poletje bo za Silvio Viviani precej delovno – sodelovala bo v različnih predstavah, med drugim že na prihajajočem festivalu Lent v Mariboru, na Ani Desetnici, mednarodnem festivalu uličnega gledališča, z društvom Rdeči noski bo prinašala nasmeh v bolnišnice, načrtuje še nekaj projektov, ki pa so še odprti – ob vsem delu pa si bo le privoščila tudi enotedensko sprostitev, skoke v vodo, plavanje in poležavanje v senci ter nabiranje novih moči in idej v dolini Soče ob reki Nadiži.
