V Loškem Potoku v naravo izpustili prvega risa

Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah zaradi parjenja v sorodstvu pred vnovičnim izumrtjem

Fotografija je simbolična.
foto: Kaz

Edina možnost rešitve populacije risa je čimprejšnja doselitev risov iz druge, genetsko bolj pestre populacije. V letih 2017–2024 zato v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem poteka mednarodni projekt dolgoročne ohranitve risov z naslovom LIFE Lynx, v okviru katerega bodo iz Slovaške in Romunije k nam preselili najmanj 14 risov. Prvega so danes v Loškem Potoku iz prilagoditvene obore izpustili v naravo. Pred tem pa je moral biti ris Goru od 26. aprila, ko so ga pripeljali iz Romunije, zaprt v prilagoditveni obori. Nekaj več o risu, živali, ki živi in lovi sama, je povedal direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem:

Po 50 metrih zasledovanja plena ga, če ga ne ujame, spusti. Prehranjuje se s tisto živaljo, ki jo upleni, v povprečju dobre štiri dni, potem pa se loti nove. Vsak teden torej pospravi srnico ali srnjaka. Ne je pa samo teh živali, ampak pleni tudi manjše sesalce.

Tomaž Skrbinšek z ljubljanske Biotehniške fakultete je opozoril, da ima zdajšnja populacija risa v Sloveniji najnižjo genetsko pestrost:

Povprečno parjenje med dvema risoma v Sloveniji, na Hrvaškem ali v Bosni ima večjo sorodnost, kot če bi se parila brat ali sestra. Posledično je pričakovanje za preživetje naših risov bistveno nižje kot pri izvorni populaciji v Karpatih in tudi uspešnost reprodukcije je bistveno nižja. Take populacije so, če ne ukrepamo, obsojene na propad.

Zato je edina rešitev doselitev živali, ki niso v sorodu. Goruju se bo v prihodnjih letih pridružilo še več risov iz Romunije in Slovaške.