Mi, Slovenci v Italiji in njihov odgovor na predloge za preštevanje, vse slabši odnos do manjšin na Hrvaškem, Porabski dan na Gornjem Seniku in praznovanje 45-letnice KSŠŠ v Gradcu
Kdo so Slovenci v Italiji, predstavljeni v novi publikaciji, in kako njihovi predstavniki ocenjujejo najnovejše pobude za spremembe državnega in deželnega zaščitnega zakona. Priložnost za pogovor o tem je bila v petek, ko so na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani predstavili trijezično publikacijo, namenjeno predstavitvi rojakov v Italiji, njihovi zgodovini in razvejani dejavnosti, da bi tako spodbudili dialog z večinskim prebivalstvom. Da je ta nujen, dokazujejo tudi najnovejši poskusi zmanjševanja pravic Slovencev v Italiji. Predlog poslanca Naprej Italija Roberta Novellija, da bi popisali pripadnike manjšin v Furlaniji Julijski krajini je dvignil precej prahu tudi znotraj slovenske narodne skupnosti.
Gre za nabiranje političnih točk pred lokalnimi volitvami v Čedadu in morebitnimi parlamentarnimi volitvami, je prepričan predsednik SSO Walter Bandelj.
“Zadnje čase, če opažate, kot so bile izjave o fojbah in zemljevid, to so provokacije posameznikov, ki skušajo tako dobiti več pozornosti.”
Podobno ocenjuje tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in poudarja, da so tega vajeni, da je to v njihovem genetskem zapisu, da imajo svoje antene naravnane na tovrstne izjave.
“Beležimo, registriramo tovrstne izjave in svojega dostojanstva ne damo. Trdno pa smo prepričani, da lahko dialog marsikoga prepriča. V preteklosti smo ugotovili, da je kdo, ki na nas ni gledal pozitivno, spremenil s svoje stališče, ko nas je spoznal. … Zato velja vztrajati v pokončni drži, ampak z dialogom, dialogom, dialogom.”
O neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, vse pogostejšem sovražnem govoru in slabšanju njihovega položaja se pogovarjamo s predsednikom sveta za narodne manjšine doktorjem Aleksandrom Tolnauerjem in drugimi udeleženci seminarja v Opatiji. Vsi po vrsti opozarjajo, da zgledna manjšinska zakonodaja ostaja le na papirju.
Za hrvaško manjšinsko zakonodajo je v veliki meri zaslužno posredovanje mednarodne skupnosti, napredek na področju manjšinskih pravic je bil očiten zlasti pred vstopom v Evropsko unijo, zadnjih pet let pa se položaj slabša, poudarja Aleksander Tolnauer.
»Ko smo vstopili v Evropsko unijo, je bilo konec z monitoringom, kar se je takoj občutilo. Toda ne gre toliko za samo spremljanje, še pomembnejše je vprašanje notranje narave, to je, da moramo sami usposobiti tisti del, ki bi moral biti sposoben samokritike. To pa je zelo težko, veste.«
Da se slabša položaj manjšin – ki je sicer najbolj žgoč za največjo, srbsko, in tudi romsko manjšino –, opozarja tudi poslanec srbske skupnosti v saboru, dr. Milorad Pupovac, tako kot drugi sodelujoči na seminarju kritičen do hrvaške javne televizije in sramotne pojave v programih, ko gostijo zagovornike potvarjanja zgodovinskih dejstev ter skrajno desnih in proustaških stališč, kar se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih.
»To niso izgredi, to ni pojav, to je proces, ki traja, stanje, ki traja. Pomembno je, da se predstavijo ta dejstva in predstavi to stanje. Veste, določene stvari hrvaški javnosti niso bile posredovane, ker ljudje živijo v ustvarjenem prepričanju, da tu ni težav. In dejstva jim niso znana, ne vidijo jih. Menim, da smo jim mi dolžni to pokazati.«
Več v tokratni oddaji, ko se pridružimo Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. Na srečanju na Gornjem Seniku so zaslužnim za ohranjanje porabske slovenske kulture in jezika Gaborju Wachterju, Laciju Nemešu in Stanku Črnku podelili priznanja Za Porabje.
V Gradcu skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba. Praznovanja so se poleg zdajšnjih članov kluba udeležili tudi nekdanji, zboru, ki je nastal nekaj let pred ustanovitvijo kluba, pa se je ob jubileju pridružil tudi zbor Kluba slovenskih študentk in študentov iz Celovca, na koncu pa so skupaj peli vsi, člani in občinstvo.
Prisluhnite reportaži in celotni oddaji!
