»Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju.«
V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji.
Mišice in sladkorna bolezen
“Petinosemdeset odstotkov ljudi s čezmerno telesno težo ima sladkorno bolezen. Zaradi debelosti imajo v mišicah maščobo, kar slabša njihovo odzivnost na hormon inzulin. Razvije se tako imenovana inzulinska rezistenca, ki onemogoča prevzem in porabo glukoze. Maščobe, ki se je nakopičila v mišicah, se lahko znebimo s telesno dejavnostjo. Dokazano je, da redne vaje zmanjšujejo nakopičeno maščobo in s tem pripomorejo k izboljšanju sladkorne bolezni,” pravi dr. Marc Gilbert iz Francije, ki je predaval in raziskoval na najuglednejših svetovnih univerzah. Opozarja na škodo, ki jo povzroči kopičenje maščevja v mišicah in drugje v telesu. Kadar so mišice in druga tkiva neodzivna oziroma rezistentna na hormon inzulin, se zviša raven sladkorja v krvi – kar pa vodi do nastanka sladkorne bolezni.
Mišice so ustvarjene za gibanje, za dejavnost, za krčenje. “Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Vem, da ni lahko, saj vsi veliko raje jemo, posedamo in poležavamo. Sedeč življenjski slog je lažji – lažje je sedeti kot pa migati,” poudarja dr. Gilbert.
Mišice pod mikroskopom
“Večjo površino od skeletnih mišic ima samo še koža. Mišice so tudi zelo dobro prekrvavljene – kapilare iz večjih arterij so med seboj povezane in potekajo skozi mišice. Po njih pridejo hranilne snovi in kisik do mišičnih vlaken. Kri pa po kapilarah tudi odteka. Včasih smo bili prepričani, da se tako iz mišic odstranjujejo samo odpadne snovi, zdaj pa vemo, da se s tem odplavljajo tudi eksosomi. Ti lahko potujejo do drugih organov kot sredstvo in način mišične komunikacije,” pojasnjuje dr. Kathy Myburgh iz Južnoafriške republike.
Prav študije eksosomov so ta hip med najbolj vročimi. Eksosomi so, poenostavljeno povedano, kot zelo, zelo majhne kapljice – njihov premer merimo v nanometrih. Doktorica Myburgh pojasnjuje, da se iz skeletnih mišic izločajo med krčenjem in tudi med počitkom; izločajo jih zdrave in obolele mišice. “Ko se mišica po hudi poškodbi regenerira, morajo biti v proces celjenja vpletene številne celice; med njimi fibroblasti in imunske celice. Mišične celice se morajo z njimi pogovarjati, sporazumevati. Menimo, da so prav eksosomi tisti, s katerimi poškodovana mišica pritegne celice, ki so nujne za uspešno regeneracijo.”
Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje
Masa mišic obsega od štirideset do petdeset odstotkov celotne mase povprečnega človeka. Že samo ta podatek kaže na njihov velik pomen – mišice s krčenjem uravnavajo delovanje številnih telesnih procesov in organov. “Ni dvoma, da redna telesna dejavnost ohranja presnovno in tudi fizično kondicijo. Študije so pokazale, da sedeč življenjski slog in telesna nedejavnost vodita do številnih kroničnih bolezni,” poudarja dr. Tomaž Marš. Dodaja, da je zmerna telesna dejavnost, s katero lahko ohranimo zdravje, priporočljiva prav za vsakogar.
S sogovornico in obema sogovornikoma smo se pogovarjali na simpoziju o skeletnih mišicah, ki ga je gostil Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
