Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature.
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je skupaj s sodelavci iz Poljske, Japonske, Velike Britanije in Kanade uspelo izdelati nov sintetični protein, ki bi se lahko uporabil za dostavo zdravilnih učinkovin na točno določeno mesto. Odkritje je danes objavila najprestižnejša revija s področja naravoslovja Nature, kar je, kar se prestižnosti znanstvenih objav tiče, razred zase.
Novo sintetično veliko molekulo sestavljajo proteini, ki jih skupaj in v obliki nogometne žogice držijo atomi zlata.
»Mi smo uspeli najprej pokazati, da je tridimenzionalna struktura tako eksotične oblike nastala s pomočjo kemijskih vezi, ki jih ustvarijo atomi. Še več, z našimi orodji smo uspeli natančno prešteti, koliko atomov zlata sodeluje pri nastanku takšne makromolekule,« je prispevek slovenske ekipe povzel izr. prof. dr. Primož Pelicon, vodja odseka za fiziko nizkih in srednjih energije na Inštitutu Jožef Stefan.
Z novimi proteini se odpirajo nove možnosti uporabe, predvsem pri dostavi zdravil.
»Pomembno je, da imamo novo makromolekulo pod kontrolo. Kar pomeni, da jo lahko z zunanjim stimulansom spodbudimo, da se spremeni v žogico, prav tako jo lahko tudi razpremo. Tako lahko damo v kroglico neko učinkovino, ji damo ukaz, da se zapre in ko pride na tarčno mesto v telesu, jo ponovno z ukazom odpremo,« izpostavlja možnosti uporabe novih proteinov dr. Primož Vavpotič.
Toda pri tem je potrebno opozoriti, da bo za dejansko tovrstno uporabo potrebnih še veliko raziskav. Za zdaj je bil storjen prvi korak.
Vsestransko uporabni pospeševalniki
Slovenski del raziskav je potekal na ionskem pospeševalniku Inštituta Jožef Stefan, na katerem so analizirali makromolekule, ki so jim jih poslali sintezni biologi iz Krakova na Poljskem. Ionski pospeševalnik je namreč odlično orodje, če želite preveriti natančno kemijsko sestavo nekega materiala, ne da bi ga pri tem kakorkoli poškodovali. Zato z njim med drugim analizirajo tudi dragocene umetnine in arheološke najdbe.
Ionski pospeševalnik inštituta Jožef Stefan je tudi edini raziskovalni pospeševalnik v državi, star pa je že preko 20 let. V zadnjem času pa so se uporabne vrednosti takšnega orodja zavedeli še marsikje in podobni oziroma sodobnejši pospeševalniki rastejo okoli nas kot gobe po dežju.
Brez resnih finančnih vložkov tudi v raziskovalno opremo, za katero Slovenija skorajda ne namenja sredstev, bo možnosti za vrhunske raziskave pri nas vse manj. Samo znanje v vrhunski znanosti že dolgo ni več dovolj.
