Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.
Miren v Vipavski dolini
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. Potrkali smo na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila posebej razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v tem kraju tudi do 150 čevljarjev. Robert Petejan, predsednik Čevljarskega društva Miren, je eden od treh bratov, ki skrbijo, da je čevljarska industrija v tem kraju še vedno prisotna. Marsikdo še danes ta kraj povezuje prav s Petejani, družinskim podjetjem in otroškimi čevlji Ciciban.
“Mi smo bili praktično od rojstva pri starših v delavnici. Začeli smo z osnovnimi, najbolj preprostimi deli, recimo zabijanje žebljev. Nekako živeli smo tam in potem je bilo jasno, da bomo to obrt peljali naprej.”
Ogledali smo si tudi sodobno proizvodnjo čevljev, ki se v marsičem razlikuje od tradicionalne obrti čevljarstva. Včasih sta čevelj naredila dva človeka: čevljarski mojster in “šteparica” oziroma šivilja, ki je dele usnja sešila skupaj. Čevljarja, ki bi znal narediti čevelj od A do Ž danes skorajda ni več.
