V Arheološkem parku Simonov zaliv so na ogled ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in pristaniščem

Med izjemna arheološka najdišča pri nas sodi tudi slovensko Primorje z arheološkim parkom Simonov zaliv, kjer se na površini štirih hektarjev bohotijo ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Dr. Neža Čebron Lipovec, strokovnjakinja za arhitekturno dediščino in konservatorstvo, vodja ŠIPK projekta “Moja kocka v mozaiku”, razlaga, da ni naključje, da je vila nastala prav na tem mestu.

Rimljani so znali zelo dobro in premišljeno strateško izbirati lokacije, kje graditi. Ta rimska vila je nastala v sozvočju s takrat veljavnimi načeli, naj se pristanišča gradijo na zavetrnih lokacijah. Naša vila je obmorska vila pred katero je stalo ogromno regijsko zelo pomembno pristanišče, ki je pokrivalo  7.000 kvadratnih metrov in bi ga lahko metaforično imenovali za predhodnika sedanje Luke.

Poleg pristanšča in gospodarskega poslopja arheološki ostanki v parku razkrivajo tudi bivalne prostore vile, ki so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti. Kamenčki v mozaiku so v povprečju manjši kot en kubični centimeter, v vsakem kvadratnem metru pa jih je v povprečju skoraj 10 tisoč. Zorana Dimković, študentka magistrskega študija Arheologija na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, doda, da so bili izdelovalci teh mozaikov resnični mojstri pa tudi umetniki.

Lastnik vile je bil premožen. Nimamo sicer pisnega dokaza, kdo je bil, nimamo konkretnega imena. Predpostavlja pa se, da je bil to nek patricij, ki je bival v sosednjem Trgeste, rimskem predhodniku Trsta. Njegovo posestvo je tukaj upravljal skrbnik, medtem ko je lastnik tukaj najverjetneje bival v času tople poletne sezone.

Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.

Darja Pograjc, Peter Močnik