Na obisku pri zasebnem zbiratelju likalnikov Eriku Oblaku

Približno 220 let stara kitajska ponvica, likalnik za likanje finega filca na biljardnih mizah, samo 133 gramov težek miniaturni likalnik za otroke in likalnik na špirit, na katerem so občasno skuhali skodelico kave ali spekli jajce – to je le nekaj zgodb iz zasebne zbirke likalnikov Mariborčana Erika Oblaka, ki te predmete zbira že 52 let. Ta hip ima 330 likalnikov iz kar 29 držav sveta. Prvi likalnik je po naključju našel pri svojih dvanajstih letih, v zbirki ga ima še danes.

Vsi, od prvega do zadnjega likalnika, so ostali v zbirki. Še noben iz moje zbirke ni šel in tudi ne bo! Ta prvi je bidermajer, namenoma neočiščen, nespoliran, ker sem želel, da ostane tak, kot je.

V zbirki med drugim najdemo gladilnik, bidermajer likalnike, likalnike na oglje pa plinske, bencinske, špiritne in celo parafinski likalnik. Material, s katerim so likalnike segrevali, se je namreč skozi leta in z razvojem tega gospodinjskega pripomočka spreminjal – od vstavljenega kosa železa, oglja, briketov, špirita, mešanice parafina ter kerozina do elektrike.

Likalnik za sužnje iz leta 1670 je ročno kovan. Stroga gospodinja je imela likalnik s kuglico v ročaju. Če sužnja, ki je likala, ni delala, se ni slišalo zvonjenja in je gospodarica takoj rekla, naj začne delati. Jaz imam dva taka likalnika, eden je s kuglico, eden pa brez. Pravijo, da so tistega brez kuglice imeli v gospodinjstvu, kjer gospodarica ni bila tako stroga in ni toliko priganjala svoje služinčadi.

V sodelovanju z Manico Hartman, dokumentalistko in vodnico po zbirkah enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je nastala tudi knjiga, ki popisuje zbirko: Likalniki sveta iz zasebne zbirke Erika Oblaka.

Vas zanima, koliko tehta zbirka? Zgodovina na Erikovih okrepljenih lesenih policah je težka kar 856 kilogramov in 178 gramov. “Vsak likalnik je namreč do grama točno stehtan,” še pove zbiratelj.

*Če vas zanima zgodovina likanja in pranja pri nas in v svetu, preverite, kaj smo o tem na Prvem že povedali: “Spominjam se, kako je bilo, ker se mi je mama smilila”.

Darja Pograjc