Na današnji dan

13. junij

Fran Viljem Lipič, Anton Trost, Anton Slodnjak

DSC00231
foto: Jure K. Čokl / RadioPrvi

Na današnji dan pred 220-imi leti se je na Slovaškem  rodil zdravnik  FRAN  VILJEM  LIPIČ.  Po študiju medicine na Dunaju je bil dolga leta eden najpomembnejših ljubljanskih mestnih zdravnikov. Med drugim je uvedel fizikalne preiskovalne metode in izboljšal diagnostiko bolezni dihal in srca. Bil je odločen borec proti alkoholizmu in je leta 1834 napisal prvo v svetovni literaturi znano znanstveno razpravo o alkoholizmu. Istega leta je Fran Viljem Lipič pripravil tudi desetletno poročilo o zdravstvenem stanju v Ljubljani in na Kranjskem, prvo takšne vrste na Slovenskem.

—–

Pianist in glasbeni pedagog  ANTON  TROST  se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Vodicah  pri Ljubljani. Študij klavirja je z odliko končal leta 1912 na dunajski Akademiji za glasbo in dobil Lisztovo nagrado. Po nekajletni profesuri v Ljubljani se je vrnil na Dunaj in si tam kot pedagog in koncertni pianist pridobil velik sloves. Leta 1939 je na novi Glasbeni akademiji v Ljubljani postal njen prvi rektor. Anton Trost je bil prvi mojster igranja na klavir na Slovenskem. Na samostojnih koncertih in ob nastopih z orkestrom Slovenske filharmonije je glasbenemu občinstvu posredoval skoraj vsa velika dela klavirske literature. Anton Trost je za svoje delo leta 1949 prejel Prešernovo nagrado.

—–

Literarni zgodovinar  ANTON  SLODNJAK  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bódkovcih v Slovenskih goricah. Ves njegov življenjski opus obravnava slovensko litararno zgodovino, predvsem 19. stoletje. V tridesetih letih je urejal zbrano delo Frana Levstika in Frana Erjavca, po vojni pa je objavil številne študije o Prešernu in uredil več izdaj Prešernovih Poezij. Drugo polovico 19. stoletja je najpodrobneje obdelal v “Matični zgodovini slovenskega slovstva”. V tej je med drugim objavil tudi novo dokumentarno gradivo o Ivanu Cankarju. Sodeloval je v domačih in tujih leksikografskih izdajah in urejal izbore posameznih slovenskih avtorjev. Veliko je naredil za uveljavitev naše književnosti v tujini. Svoje poglede na osrednje osebnosti slovenske literature, Prešerna, Levstika in Cankarja, je literarni zgodovinar Anton Slodnjak opisal tudi v biografskih romanih, izdanih pod skupnim naslovom “Slovenska trilogija”.

—–

Leta 1948 so v Ljubljani med Rožno dolino in Podutikom zgradili tako imenovano pionirsko progo. Gradili so jo tri mesece, svečano pa so jo odprli na današnji dan leta 1948. Dolga je bila 3800 metrov in s širino tračnic 76 centimetrov je ustrezala vsem standardom ozkotirnih železnic, le dolžina postajnih tirov je bila  nekoliko krajša. Imela je tri postaje, vse imenovane po pomembnih prizoriščih narodnoosvobodilnega boja.

Začetna v Rožni dolini, imenovana “TV 15”, je bila zidana in je imela celo pokrit peron. V zgradbi sta bili blagajna in prometna pisarna, nasproti pa kurilnica, deponija premoga in vodni napajalnik. Nekoliko manjša je bila vmesna postaja “Jelenov žleb” v Kosezah, zadnja, v Podutiku, pa se je imenovala “Trnovski gozd”. Povezane so bile s čuvajniškim telefonom.

Vsa dela strojevodij, kretničarjev, sprevodnikov in postajnih načelnikov so pod nadzorom starejših opravljali pionirji, ki so morali seveda prej uspešno končati ustrezne tečaje. Največja dovoljena hitrost vlaka je bila 25 kilometrov na uro, progo pa je prevozil v 24-ih minutah.

Parno lokomotivo, ki je poznala še avstro-ogrske čase, so pripeljali iz Bosne in jo popolnoma obnovili, vlekla pa je šest potniških vagonov. Podobni pionirski progi sta bili tudi v Zagrebu in Beogradu, a je bila po mnenju strokovnjakov ljubljanska najboljša. Njena zadnja vožnja je bila aprila leta 1954. Tirnice so takoj odstranili, vagone pa prepeljali na progo Poljčane – Zreče.