100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
"Najstništvo se je skozi evolucijo ohranilo tudi pri drugih živalskih vrstah ravno zato, ker omogoča možganom, da najstnik odkrije, kdo je"
»Naš bi pa samo spal!« ali pa »Res jo meče!« ali pa »Ves čas mi samo svojeglavo odgovarja!« … Ali pa … Ali pa … Oh, ta najstniška leta! Junij prinese sklepno obdobje v šoli, maturo in tudi začetek težko pričakovanih počitnic. To je torej obdobje stresa, pa tudi obet živahne sproščenosti in uživanja z vrstniki. V tokratni epizodi se bomo za nekaj minut ustavili med omrežji v puberteti in se naučili, kaj vse se takrat dogaja z našimi možgani. Doc. dr. Tina Bregant je šla z nami na jutranji potep med nevrone.
Puberteta se v resnici najprej začne v možganih, čeprav vsi mislimo, da najprej vidimo telesne spremembe, vendar so te šele rezultat teh procesov, ki potekajo v naših možganih.
Pride obdobje, ko hipotalamus, globoko v naših možganih, pošlje sunek hormonov v krvni obtok. Kaj se zgodi nato, lahko slišite v oddaji. Tudi o tem, zakaj najstniki tako radi spijo.
Češerika, drobna žleza v notranjosti možganov, spremeni izločanje melatonina, kar spremeni ritem budnosti in spanja. Zato so ti otroci radi pokonci ponoči, zjutraj bi pa kar spali.
Kdaj in zakaj se začne puberteta? Čisto jasnega odgovora na to še nimajo. Seveda v našem popotovanju v svetu omrežij v puberteti ni šlo mimo čelnega režnja in prefrontalne skorje, ki poskrbita tudi za naše (racionalno) odločanje in samozavedanje, pa limbičnega sistema in amigdale, kar je povezano z emocijami in občutkom strahu (ter s tem povezanim tveganjem).
Junijski dnevi seveda ob zaključevanju ocen in preizkusih znanja, kot je matura, v vso zgodbo primeša še koktejl stresnih hormonov. Kmalu pa se bodo začele tudi počitnice. Kako lahko takrat najstniki poskrbijo za svoje možgane?
Dobre počitnice ne pomeni, da se zakopljejo v svojo sobo in posteljo in dva meseca skupaj ležijo. Lenarjenje je vredu, ampak vseeno morajo ohraniti določeno dejavnost. Pomembno je seveda, da se naspijo, vendar pa vseeno ohranijo ritem, ki so ga imeli prej. Torej zajtrkovati je treba, iti ven pa se malo predihati, nekaj telesne dejavnosti mora biti.
Počitnice so tudi idealen čas, pravi doc. dr. Tina Bregant, da svojim možganom privoščite kaj, čemur med šolskim letom ne namenite časa, in se tudi česa novega naučite.
