Ko ljudsko slovstveno izročilo ob pomoči sodobnih literarnih prijemov poda roko kulturnemu turizmu
Izlet v kak slikovit, a ne preveč oddaljen kraj, ki se konča z dobrim kosilom – to je na Slovenskem menda ena najbolj razširjenih predstav o idealnem preživljanju prostega časa. A kaj če bi na takem izletu lahko za nameček spoznali še zgodovino obiskanega kraja? Kaj če bi iz kake knjige ali spletne aplikacije lahko izvedeli za stare ljudske legende, bajke in povedke, tesno povezane z izletniško destinacijo? Bi bilo doživetje tedaj še polnejše? – Snovalci projekta Živa coprnija Pohorja in Istre – izleti po poteh pripovednega izročila so prepričani, da je odgovor pritrdilen in da bi kulturni turizem, pri katerem klasično gostinsko ponudbo nadgrajujejo kulturno-umetniške in izobraževalne vsebine, dostopne na papirju in na spletu, mogel veliko dodati k ponudbi, ki je na voljo tujim in domačim gostom. Kako so torej zastavili svoj projekt in kakšne vsebine so v kontekstu Žive coprnije navsezadnje pripravili za navdušene izletnike? Kako so, skratka, poskrbeli, da ljudsko pripovedno izročilo zdaj vabi v gozdove Pohorja in med griče Istre na hrvaški strani meje? To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostje pred mikrofonom: pesnica in urednica pri založbi Beletrina Miljana Cunta ter fokloristka, raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje dr. Barbara Ivančič Kutin in pisatelj Dušan Šarotar.
