Preverjamo dejstva

Izjave neparlamentarnih strank in list, ki ne držijo

Kandidati so odgovarjali na vprašanja o okolju, demografiji in migracijah, pod drobnogledom izjave Lucije Ušaj Šikovec, Urše Zgojznik, Anice Bidar

Na drugem soočenju pred volitvami v Evropski parlament, ki je v sredo potekalo na Prvem programu Radia Slovenija, so predstavniki neparlamentarnih strank odgovarjali na vprašanja o okolju, demografiji in migracijah. Njihove izjave smo preverili.

Lucija Ušaj Šikovec, Domovinska liga: “V srcu EU prodajajo na dražbah otroke migrantov parom homoseksualcev. Na zadnji taki dražbi je bila cena, ki jo je dosegel otrok, 160 tisoč evrov.”

RAZLAGA: Navedbe Lucije Ušaj Šikovec se očitno nanašajo na konferenco ameriške neprofitne organizacije Men Having Babies, ki je lani septembra v Bruslju potekala četrtič. Na konferenci različne ameriške organizacije evropskim gejevskim parom predstavljajo možnosti starševstva – od posvojitev otrok do nadomestnega materinstva prek ameriških nadomestnih mater.
V večini evropskih držav je namreč nadomestno materinstvo prepovedano; v redkih državah (denimo v Združenem kraljestvu in Grčiji) pa je pogojno dovoljeno kot pomoč neplodnim parom, a ne za zaslužek. Vse več evropskih parov naj bi se zato odločalo za nadomestne matere iz tujine; v ZDA pa je to v nekaterih zveznih državah legalna pridobitna dejavnost, kjer stroški za otroka lahko res presežejo 90 tisoč evrov.
Omenjena konferenca (podobne sicer Men having babies prireja po vsem svetu) prav zaradi nekakšnega oglaševanja ameriških nadomestnih mater, zbuja številne pomisleke – tudi med gejevskimi aktivisti.
Pregledali smo program septembrske konference v Bruslju, kjer so gejevski pari lahko slišali številne zgodbe o posvojitvah in nadomestnem materinstvu, prejeli pravne, medicinske in finančne nasvete za postopek in se pogovorili s predstavniki posredniških agencij, klinik za umetno oploditev, odvetnikov in drugih.
Nikjer pa nismo našli indicev, da bi šlo za preprodajo otrok, sploh pa ne migrantov, ki so v Uniji. Evropski zakoni namreč to, kot rečeno, strogo prepovedujejo.
Vprašanje o nezakonitih aktivnostih smo naslovili na belgijske organe pregona. Z urada bruseljskega javnega tožilca so sporočili, da nezakonitih dejavnosti, povezanih s konferenco ali s preprodajo otrok, niso obravnavali.

Urša Zgojznik, Povežimo se: “To da, ne vem Hrvat, Bolgar, Romun stremi seveda za višjim plačilom in se seli na Irsko, Švedsko, kamorkoli in prejema tam manj od minimalne plače – pač dajmo mi te stvari najprej znotraj Evropske unije nasloviti.”

RAZLAGA: Izjava potrebuje razlago. Urša Zgojznik denimo omenja Irsko in Švedsko, Švedska sploh ne pozna minimalne plače (kot tudi ne Avstrija, Italija, Danska, Finska in Ciper). In naprej – problematika, o kateri je govorila, da jo je treba nasloviti, je na ravni EU že urejena. Namreč lani je bila sprejeta sprememba direktive o napotenih delavcih, članice jo morajo uveljaviti do druge polovice prihodnjega leta. Gre za tiste delavce, ki so zaposleni v eni članici Evropske unije, storitev pa opravljajo v neki drugi članici. Zanje velja: enako plačilo za enako delo oziroma zakonodaja države gostiteljice o plačilu za delo, vključno s pravili o dodatkih ali povračilu stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve, kot so potni stroški in stroški za nastanitev ter hrano. Poleg zakonskih določb se v državah lahko uporabljajo tudi določbe panožnih ali splošnih kolektivnih pogodb.

Anica Bidar, Gibanje Zedinjena Slovenija: “Vsak dan jih ujamejo od 100 do 140 na meji, ko gredo čez gozd.”

RAZLAGA: Od začetka leta do 12. maja je slovensko mejo ilegalno prečkalo 3364 prebežnikov (tako minister Boštjan Poklukar pred dnevi v DZ), kar je v povprečju 25 na dan. Uradnih podatkov na dnevni bazi policija ne objavlja.

Anica Bidar, Gibanje Zedinjena Slovenija: “Na Brežicah na 15 km meje varujeta en vojak in ena policistka.”

RAZLAGA: Izjava je špekulativna. Policija in vojska iz operativnih razlogov nikdar ne razkrivata, koliko vojakov in policistov varuje zunanjo mejo.

Anica Bidar, Gibanje Zedinjena Slovenija: “In zdaj je dal Šarec oziroma vlada je dala 15 dodatnih milijonov za te ograje.”

RAZLAGA: Vlada je 15 milijonov namenila za varovanje schengenske meje, in sicer za plačilo delovne uspešnosti policistom in nekaterim na ministrstvu za notranje zadeve iz naslova povečanega obsega dela.
Tema soočenja je bilo tudi okolje oziroma okoljska politika.

Lucija Ušaj Šikovec, Domovinska liga: “Mi smo postali v Evropi tretjerazredna država, kamor se umika umazana industrija, igramo funkcijo, ki so jo igrale manj razvite republiki v Jugoslaviji.”

RAZLAGA: Zaprosili smo za podatke izpustov toplogrednih plinov (TGP) iz industrije. Ti so se od 1986 do 2017 zmanjšali za 57%. Skrčil se je obseg t.i. »umazane industrije«. Procesnih emisij je v tem času manj za 40%. Na ARSO pojasnjujejo razloge za padce TGP: »Procesne emisije izvirajo iz rabe surovin, ki jih porabimo za izdelavo nekaterih proizvodov (cement, apno, jeklo). Znižanje emisij v tem segmentu za 40% je torej predvsem posledica opuščanja ali zmanjševanja proizvodnje v teh panogah«. Tuja podjetja Lonstroff, Magna in Yaskawa ne sodijo v umazano industrijo, da bi se lahko primerjali z manj razvitimi državami v nekdanji Jugoslaviji.