O Trumpovi vojni proti pravicam žensk in aktualnem globalnem dogajanju
Četrtega junija leta 1919 je ameriški senat sprejel 19. amandma, s katerim je Američankam zagotovil volilno pravico. Po stotih letih je položaj za ženske precej drugačen od pričakovanj. Priča smo poskusom vnovične retradicionalizacije družbe, pojavljajo se težnje po odvzemanju že priborjenih pravic in položaj žensk se v nekaterih pogledih izrazito slabša. V ameriški zvezni državi Alabama so nedavno sprejeli zakon o tako rekoč popolni prepovedi splava, ki ni dovoljen niti v primeru posilstva ali incesta. Gre za najstrožji zakon proti splavu v Združenih državah. Malo pred tem so v zvezni državi Georgia sprejeli zakon, ki močno omejuje splav. Priča smo množičnim protestom, bojkot omenjenih držav je napovedal tudi Hollywood. Nekateri mediji pa že dolgo pišejo o Trumpovi vojni proti ženskam.
Kot pojasnjuje dekanja Fakultete za socialno delo prof. dr. Vesna Leskošek, gre za kompleksne procese v državah, v katerih vladajo populizmi. Učinki desnih populizmov pa so daljnosežni in jih lahko opažamo tudi pri nas v Evropi.
"Na raven vsakdanjega življenja uvedete predsodke, stereotipe in stigme, ki jih populizem prinaša. Predsodki in gonja proti ženskam v smislu retradicionalizacije in refamilizacije pomenijo, da se morajo ženske s temi predsodki in mnenji v vsakdanjem življenju spopadati in jih tudi izkušati. Ta trend je nakazal že Berlusconi in zdaj se dogaja ta berlusconizacija, ki je potencirana. Kaže se, da je bil Berlusconi zelo blag v primerjavi s političnimi volkovi, ki zdaj vladajo."
Vse, kar se nam je do nedavnega zdelo nemogoče, da se bo zgodilo, se dejansko dogaja, opozarja politologinja in raziskovalka Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov.
"Gre za proces, ki poteka zadnje leto. Prejšnji konec tedna je zakon o omejevanju pravice do splava, v ZDA, poleg preostalih petnajstih zveznih držav, sprejela tudi prva demokratska država."
Konservativnih sil v Evropi ne moremo primerjati s tistimi v ZDA, vendar nakazujejo trend, ki se vzpenja tudi na naši celini. Priča smo različnim poskusom onemogočanja izvrševanja pravice do svobodnega odločanja glede rojstva otrok. Skrb vzbujajoče so politike Salvinija, Orbana, pa poljske stranke Zakon in pravičnost, v zadnjem času javnost pretresajo tudi protesti v sosednji Hrvaški. Kot pojasnjuje prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani, pa nas nekatera dejstva kljub vsemu lahko tolažijo.
"Zadnje evropske volitve niso potrdile, da bi bil tako močan porast desno konservativnih sil. Nekaj več volilne podpore je dobila zelena opcija. Recimo, da so to neke točke odpora konservativnim silam. Prav tako ne morem mimo dejstva, da smo v Sloveniji v evropski parlament izvolili 50 odstotkov žensk."
