Aktualno

Fantazijska uspešnica, ki je presegla meje svojega žanra

Zadnjo epizodo si je prek ameriške televizije HBO v živo ogledalo skoraj 14 milijonov ljudi

slika
Avtor podkasta Glave Anže Tomič, filmski kritik Igor Harb ter filozof in novinar Simon Habjan.
foto: Urška Ivanovič

Serija, nastala po knjižni predlogi Georgea R. R. Martina »Pesem ledu in ognja«, ima tudi pri nas številne oboževalce, za kar je zaslužen tudi Boštjan Gorenc – Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te, v knjigi sicer še nedokončane zgodbe. Kljub številnim kritikam oboževalcev je sam s finalno epizodo serije zadovoljen.

»Po nizkih pričakovanjih, ki jih je postavil predzadnji del, me je včerajšnji relativno navdušil. Seveda je nekaj nedoslednosti, v glavnem pa sem odšel s pozitivnimi občutki, ko se je odvrtela končna špica.«

Dejstvo, da so zgodbo za svojo vzele tudi množice ljudi, ki fantazijskega žanra sploh ne marajo, Pižama pripisuje avtentičnosti likov.

»Nimamo likov, ki bi bili izrazito pozitivni ali negativni, ampak glede na odnose z drugimi prehajajo ves ta spekter moralnosti. Obenem njegov način pisanja zelo pritegne. V knjigah spremljamo zgodbe skozi videnja posameznih likov, zato je tudi zanimivo, da jih nekateri dojamejo, vidijo kot pozitivne, drugi pa kot negativne.«

Medtem ko se po svetu povečuje število otrok z imeni junakov iz serije, predavanja na temo Igre prestolov v ZDA ponujajo celo nekatere univerze. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois, na kateri že 30 let poučuje Jeffrey Chown. Ta ocenjuje, da gre dobršen del popularnosti serije tudi na račun nazornih prikazov spolnosti, posilstev, vojn.

“Pisatelj George R. R. Martin in Igra prestolov sta nam naredila uslugo. Opomnila sta nas, da ko imamo vojno, imamo tudi posilstva. Taka vrsta nasilja gre pač zraven. Bil sem presenečen nad predzadnjo epizodo, da so nekateri liki, potem ko so drugi začeli zapuščati Kraljevi pristanek, posilili tamkajšnje prebivalke. Čeprav smo torej zgroženi nad potezo Dany, da je požgala celo mesto, imamo tu vojake – sicer na strani, za katero navijamo –, ki posilijo nedolžne civilistke. V neki točki Jon Sneg enega svojih vojakov celo ustavi tako, da ga zabode. Opomni te, da tu ni tako kot v Gospodarju prstanov, kjer je vse antiseptično, ampak da je vojna brutalna, še posebej do žensk. Če pogledate, kaj se dogaja na ozemljih, kot so Bližnji vzhod, Etiopija, Jemen … Takšne težave se pojavljajo po svetu in bolj ko naredimo vojno »čisto« v tej fikcijski reprezentaciji, bolj pozabimo, kako resnično grda je vojna. Mislim, da je Igra prestolov učinkovita s tega stališča.”