Tehnologija, posel, kultura. Vse to je milanski Teden oblikovanja. V 58-ih letih je prerastel v največji pohištveni sejem sveta in velja za enega najboljših primerov italijanske odličnosti.
Tehnologija, posel, kultura. Vse to je milanski Teden oblikovanja. V 58 letih je prerastel v največji pohištveni sejem sveta in velja za enega najboljših primerov italijanske odličnosti.
Na sejmišču v milanskem predmestju Rho se te dni predstavlja 2350 razstavljavcev, od katerih je tretjina tujih. Prvi dnevi so namenjeni stroki in sklepanju poslov, konec tedna pa se sejem odpira za vse. Pričakujejo 350 tisoč obiskovalcev.
Sprehod po halah nekdanje tovarne razkriva številne nove zamisli: tu je stenska umetnina iz aluminija, ki je v resnici radiator; tam trikotna miza s klopmi, po katerih drsijo naslonjala. Posoda in luči iz usnja; miza, ki služi kot odskočna deska ob robu jezera; pohištvo iz reciklirane zdrobljene plastike – idej, skratka, ne manjka nikomur. Temu sledi tudi slovensko oblikovanje, ki so ga prerešetali na Centru za kreativnost ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Njegova vodja je Anja Zorko.
“Tukaj so dejansko novi izdelki, izdelki, ki so bili proizvedeni v zadnjih letih in ki še niso bili predstavljeni tukaj v Milanu.”
Mika Cimolini, kustosinja slovenske razstave, ki jo je v nekoliko kosovelovsko ubran črno-belo-rdeči prostor postavil Jan Jagodič iz Kabineta 01.
“Prikazujemo, bi rekla, obrtniško produkcijo, ki je precej neodvisna, ki ni industrijska, popolnoma – tako da tukaj kažemo neko alternativo – s strastjo narejenih, srčnih izdelkov.”
Na njej se predstavlja več kot dvajset slovenskih oblikovalcev z najrazličnejšimi izdelki: tu so ročno tkane preproge Ivane Blaž in Nine Mršnik, Mashonijev leseni jedilni pribor, izdelan v Ribnici, ter keramični regali za steklenice biroja Sadar+Vuga. Slovenski paviljon osvetljujejo svetila različnih oblikovalcev, kot je Matej Štefanac.
“Zadnje čase so zelo popularne akustične luči, ki združujejo dvoje funkcij, to sta akustika in sama svetloba – s takšnimi rešitvami, kot je ta luč, rešujemo akustiko in jo izboljšujemo.”
Štefančev dvometrski lestenec poleg svetilnih teles sestavljajo plošče iz recikliranega stisnjenega filca, ki absorbirajo zvoke in tako dušijo odmeve v prostoru.
