V človeški krvi je približno 0,2 mg zlata
Kri je živo tkivo, sestavljeno iz celic in tekočega dela. Celice so treh vrst: eritrociti, levkociti in trombociti. V tekočem delu krvi (plazmi) pa so raztopljene razne hranljive snovi, elementi, proteini, beljakovine, ipd. Kri ima torej precej kompleksna sestava, predstavlja pa okoli 7 do 8 odstotkov telesnega volumna. Povedano drugače oziroma v količini: 70 kilogramov težka oseba ima v telesu okoli 5 litrov krvi. In del te krvi je tudi zlato, pojasni dr. Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine z Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
“Zelo majhen del predstavlja zlato, ki je pomemben del sestave krvi. Tudi druge kovine so sestavni elemnti encimov, ki sodelujejo v celičnem metabolizmu.”
Karl Landsteiner je leta 1901 sestavil sistem krvnih skupin, ki ga danes poznamo kot AB0, torej delitev na glavne krvne skupine: na krvno skupino A, krvno skupino 0, krvno skupina B in krvno skupino AB. A to še zdaleč ni edini krvni sistem – več kot 50 jih je. Znano je, da je v osrednjem evropskem prostoru najbolj razširjena krvna skupina A, enako je na Japonskem, v ZDA pa je najbolj pogosta krvna skupina 0.
Danes poznamo tudi povezovanje krvnih skupin s potrošništvom. Kupiti je mogoče kozmetične izdelke oziroma izdelke za osebno nego, ki so izdelani za vsako krvno skupino posebej. In seveda, kupiti je mogoče tudi takšno hrano. A diete, ki temeljijo na določeni krvni skupini, so mit. Kot je mit, da so kronane glave modre krvi.
“Ena teorija nastanka tega reka je, da so nekoč ljudje jedli s srebrnimi žlicami. Srebro se je absorbiralo in v večji količini je (ko je kri prišla na površje) lahko reagiralo v modro barvo.”
