Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Poleg visokih cen so težava tudi vse bolj nedostopna najemniška stanovanja
Stanje na nepremičninskem trgu se v tem hipu zdi kaotično: mladi se spopadajo z visokimi cenami stanovanj in najemnin, lastniki stanovanj jim postavljajo vse ostrejše pogoje za najem, banke pa jih pri kreditiranju ne štejejo za primernega partnerja.
Dodatno oviro predstavlja stanovanjski zakon, ki ga čakamo že več let. Nekateri projekti že potekajo, graditev državnih stanovanj se spreminja iz gradnje za trg v gradnjo za najem – vsa stanovanja, ki jih bo gradil republiški stanovanjski sklad, bodo namenjena oddaji, adaptirali bomo tudi obstoječa stanovanja, država pa bo dajala bančne garancije za mlade družine. Ustanovili bomo tudi javno najemno službo, ki bo za lastnike organizirala najem stanovanj in jih tudi adaptirala.
V prihodnje pa bo treba spremeniti tudi miselnost ljudi, dodaja Nina Bavčar Čargo, direktorica Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg spopadajo mladi.
Pri odločitvi, ali plačevati 300 evrov najemnine ali 300 evrov kredita, bo vsak izbral kredit, gre za začarani krog, ki ga bo treba presekati. Nekatere občine namenjajo razpise izključno za mlade, vendar gre bolj za izjemo kot pravilo. Podporo zato iščejo v državi, saj vseh stvari ne morejo reševati same.
Mladinske organizacije opozarjajo še, da je večina novih stanovanj prevelikih in posledično predragih in da bi morali stanovanjsko politiko mladih reševati ločeno od drugih ogroženih skupin, saj imajo te pri razpisih po večini prednost.
