Zapleti na manjšinski volitvah na Hrvaškem, pozivi k politični prepovedi ustaških in nacističnih shodov na Koroškem, 20 let KD Pliberk, tekmovanje iz slovenščine in pravljice za večji besedni zaklad
Na Hrvaškem so 5.5.2019 potekale manjšinske volitve. Zapletov ni manjkalo, slovenska narodna skupnost pa vnovič ni izkoristila vseh možnosti, ki jih ponuja zakonodaja. Po neuradnih podatkih je bilo izvoljenih 10 od 24 možnih svetov slovenske narodne manjšine; 4 na županijski ravni, 5 mestnih svetov in en občinski. Izvoljenih je bilo tudi 11 od 16 možnih predstavnikov slovenske narodne skupnosti.
Pomembna pridobitev je svet v Čabru, prvič izvoljen, na pobudo društva Gorski kotar. Vendar pa z izvedbo volitev in udeležbo na njih slovenska manjšina na Hrvaškem ne more biti zadovoljna, se strinja predsednica krovne zveze Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
»Tako kot leta 2015 je bila tudi letos udeležba na volitvah zelo slaba. Po uradnih podatkih so prišli na volišča nekaj več kot 3 odstotki predstavnikov manjšin, ki imajo pravico glasovati. To velja tudi za slovensko manjšino. Zdi se mi, da tudi tokrat pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem niso prepoznali možnosti, da pridejo, da glasujejo, da se vključijo.«
Zakaj? Prisluhnite pogovoru z Barbaro Riman.
Proti desnemu ekstremizmu
Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja v Pliberku 11.5.2019, teden dni pred srečanjem na Libuškem polju, protestni shod. Z njim bodo zahtevali, pravi govornik Iniciative Andrej Mohar, da avstrijske oblasti politično prepovejo shod. Gre za nadaljevanje lani začetih demonstracij:
»To ni samo demonstracija lokalnih koroških ali avstrijskih odporniških in spominskih pobud, temveč tudi v sodelovanju z borčevskimi in antifašističnimi organizacijami iz Slovenije, Hrvaške, seveda tudi Italije, želimo dokazati, da je ta protest zoper desni ekstremizem več kot potreben in da se tega zavedamo tudi v Alpsko Jadranski regiji. Letošnja novost pa je, da se nam je kot soorganizatorica pridružila mednarodna, evropska federacija odporniških organizacij.«
S protestom želijo pred bližajočimi se volitvami v evropski parlament njegove bodoče člane opozoriti na nevarnosti ekstremizma in jih pozvati, naj se zavzamejo za prepoved takšnih shod v Evropi.
20 let Kulturnega doma Pliberk
V Pliberku letos praznuje pomemben jubilej, 20-letnico delovanja, tamkajšnji Kulturni dom.
Februarja 1999 je namreč v športni dvorani še nedokončanega kulturnega doma potekal turnir v odbojki, junija istega leta so v kulturni dvorani pripravili prvo prireditev z naslovom Pesem ne pozna meja.
Začetki sicer segajo v leto 1993, ko je bilo 8.8. ustanovljeno društvo Kulturni dom Pliberk, glavni cilj pa izgradnja kulturnega doma, ki bi povezal rojake, dejavne na kulturnem, športnem in političnem področju. Lastnici zemljišča Kmečka gospodarska zadruga Pliberk in Slovenska prosvetna zveza sta dali soglasje za gradnjo, arhitekt Karl Vouk pa je izdelal prednačrt. Po dobrih dveh letih priprav so se marca 1996 začela dela, manj kot tri leta pozneje pa je v Kulturnem domu potekala prva športna prireditev.
Dom je v dve desetletjih postal središče delovanja različnih kulturnih in športnih društev, skupaj jih je 23. Samo lani je potekalo več kot 1500 različnih dogodkov, ponosno pove vodja Milan Piko, našteli pa so kar 16.000 obiskovalcev, kar je za občino s 4000 prebivalci lepa številka. Dom pa je v vseh teh letih postal pomemben dejavnih razvoja kulture in regije.
»Lepo je pogledati v zgodovino in na vse, kar smo dosegli. Še pomembneje pa je, da pogledamo naprej. Imamo veliko nalog. Vemo, da se v 20 letih zamenjajo generacije, da je treba vključevati v naše delo mladino, otroke, ki bodo nekoč delali in ustvarjali, da bomo dosegli morda 100 ali več let. To je naša želja, da skupaj z mlajšo in starejšo generacijo skušamo ohraniti naš jezik, kulturo in nastopamo po vsem svetu kot zelo prijazni in kulturni ljudje.«
Najboljši v slovenščini
V Slovenskem domu v Monoštru je prejšnji teden potekalo državno tekmovanje iz slovenščine za osnovnošolce. Na njem je sodelovalo sedem tekmovalcev, štirje z gornjeseniške in trije s števanovske dvojezične osemletke.
Udeležence tekmovanja, ki ga že vrsto let organizira državni zavod za šolstvo iz Budimpešte, je najprej pozdravila Ágota Kállay, vodja narodnostni oddelek na omenjenem zavodu, in predstavila tudi potek tekmovanja. Učence, ki so pisni del najbolje opravili je čakal še ustni nastop na določeno temo. Za priprave so imeli 10 minut časa.
In medtem ko se je prvi tekmovalec pripravljal na svoj pogovor s članicami ocenjevalne komisije, se je Silva Eöry pogovarjala z mentorico gornjeseniških šolarjev Valentino Novak. 3 sedmošolci in osmošolka so se intenzivno pripravljali na tekmovanje, je dejala.
»Pripravljali smo se od decembra, ko so bili znani rezultati pisnega dela. Teme so bile določene in potem smo se predvsem veliko pogovarjali, brali, raziskovali in mislim, da so učenci dobro pripravljeni.«
V imenu ocenjevalne komisije je tekmovalce in njihove mentorje nagovorila Marijana Sukič, prepričana, da so ne glede na končni rezultat vsi tekmovalci, ki so se prijavili, veliko pridobili, saj so se naučili poslušati, razmišljati in odgovarjati na vprašanja v slovenskem jeziku.
»Največja napaka na šolah je, da se naučite ogromno besed, ne znate pa jih sestaviti v stavke, ne znate komunicirati. Ko vas sprašujemo o temah, na katere ste se pripravljali, je enostavno. Ko pa pridemo na temo, ki je še niste obravnavali, se zaustavi.«
Poleg Mateja Labritza in Elize Nagy je največ znanja iz slovenskega jezika pokazal zmagovalec Giulio Brunetto iz osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Učenec italijansko madžarskih korenin se slovenski jezik uči tretje leto in, kot pravi, ga veliko bolje razume, kot pa ga govori.
S pravljicami do večjega besednega zaklada
Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, je zanimalo tržaško Slovenko Janiko Škerl. Študentka koprske Pedagoške fakultete je za diplomsko nalogo z naslovom Izpeljava komunikacijskega modela posredovanja književnosti na podlagi analize pravljice po Proppovih funkcijah v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji dobila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija, je nagrajenka napisala pregledno, izvirno in uporabno diplomsko nalogo o književni vzgoji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Glavno vlogo v diplomski nalogi Janike Škerl imajo pravljice. Zakaj? Odgovor je nadvse enostaven. Pravljice imam rada, pravi.
V nalogi pa je raziskovala, kako lahko slovenske pravljice predstavi dvojezičnim otrokom.
Diplomska naloga ima veliko uporabno vrednost, saj prinaša spoznanja, kako otroci različnih starosti razumejo in doživljajo pravljice in pri tem razvijajo besedni zaklad, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija.
»Ugotovila sem, da je preučevani model posredovanja pravljic učinkovit, saj otroci pravljice večkrat slišijo in to na različne načine. Najprej jih interpretativno preberemo, potem jih preberemo s pomočjo ilustracij, nato zaigramo lutkovno predstavo ali jo zaigrajo sami otroci. Pomembno je, da jih prvič, ko jim preberemo pravljico, pustimo, da najprej sami izrazijo svoja občutja, doživetja, šele nato analiziramo ali jim postavimo vprašanja o sami pravljici.«
Janika Škerl je tri tedne preživela z malčki v vrtcu Miškolin v Boljuncu, v katerem je tretjina otrok iz mešanih slovensko italijanskih družin, nekaj otrok pa iz povsem italijanskih družin. Po treh tednih pripovedovanja pravljic je, pravi, opazila napredek.
In kakšne so poklicne ambicije diplomantke programa Predšolske vzgoje koprske Pedagoške fakultete?
»Vpisala sem se na magisterij razrednega pouka, torej se učim, da bi postala tudi razredna učiteljica. Za magistrsko nalogo pa sem šla v povsem drugo smer. Izbrala sem šport in raziskujem gibanje, in to v zamejskih osnovnih šolah. Vedno me je zanimalo gibanje, vem namreč, da so raziskave v slovenskih osnovnih šolah že narejene, v naših pa še ne. Glede službe pa. Rada bi se zaposlila v slovenskih vrtcih ali šolah, seveda v naših krajih.«
