Kuren nad Staro Vrhniko

Zanimiva turistična točka, kjer se odpira pogled na skoraj celotno Ljubljansko barje.

Kuren, cerkev sv. Miklavža, 1965.
foto: Arhiv Janez Rode.

Kuren, Kurn ali Koren, nenavadno ime za zaselek in hrib nad vasjo Stara Vrhnika, ki sodi v Občino Vrhnika. Do tega zaselka se pripeljemo po stranski cesti Vrhnika–Rovte, seveda pa moramo biti pazljivi, da ne zgrešimo ostrega ovinka v levo in strmega vzpona, in že smo na prostranem dvorišču turistične kmetije odprtih vrat. Nad njo opazimo zvonik in cerkev sv. Miklavža, ki naj bi bila postavljena v prvi polovici 16. stoletja. Od tod je čudovit razgled na Ljubljansko barje, vse do Krima in Podpeči, na Podlipo, na Polhograjsko hribovje in Kamniške Alpe. Domačini seveda povedo, da izbira sv. Miklavža na vrhu hriba, ki je 525 metrov nad morjem, ni naključna. Od cerkve se namreč vidi skoraj celoten tok reke Ljubljanice in tako je zavetnik čolnarjev in brodarjev sv. Nikolaj ali Miklavž nenehno bedel nad čolnarji na njihovih plovbah od Ljubljane do Vrhnike in nazaj. Kuren bomo spoznali v Nedeljski reportaži.

Kuren, cerkev sv. Miklavža.

foto: www.staravrhnika.si

Sogovornika

Ema Goričan, je že 25 let strastna ljubiteljska raziskovalka krajevne  zgodovine in je naredila rodovnike  za celo Staro Vrhniko, za 65 hiš, kolikor jih je bilo v vasi  med leti 1822 do 1824. Rodovniki segajo 300-400 let v preteklost.  Ob tem je pripravila  razstavo na  30 panojih na Vrhniki leta 2013 z naslovom: “Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo”. Tam je predstavila  200 letno zgodovino 65 gospodarjev Stare Vrhnike, kar je pospremila  s skoraj 500 družinskimi fotografijami”rešenih”iz pozabe. Leta  2015  je izdala o tem knjigo v samozaložbi.

Ema Goričan, 2019.

foto: Milan Trobič.

Damjan Debevec, je turistični vodnik, ki do potankosti pozna življenje in delo našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Zato se ob obiskih najavljenih skupin v Cankarjevi rojstni hiši “prelevi” v pisatelja Ivana.

Damjan Debevec, 2019.

foto: Milan Trobič.

Damjan Debevec kot Ivan Cankar, Primorske novice, članek Andraž Gombač. 2017.

foto: Andraž Gombač.

Kuren ali Koren?

Kako je Kuren dobil svoje ime, ostaja neznanka, Ema Goričan, pa pravi, da so o tem razmišljali že mnogi. Gasilci s Stare Vrhnike so, leta 1922,  celo napisali pesem, v kateri nastopata tako Kuren kot polž, ki je simbol Stare Vrhnike ( zato njenim prebivalcem v šali pravijo: polžarji). Posebnost Kurena je cerkvica, posvečena sv. Nikolaju ali Miklavžu.

Sv. Miklavž ali Nikolaj, Kuren, 2019.

foto: Milan Trobič.

Ostanki freske sv. Krištofa.

foto: Milan Trobič.

 

Notranjost

Za notranjost cerkve po svojih močeh skrbi “Figarjeva”potomka, nečakinja Štefka Čičmirko, (80let), duša kuhinje kmetije odprtih vrat, ki ob koncu tedna tudi pozvoni na zvon, ki se ga sliši daleč naokoli.

Notranjost cerkve, 2018.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Oltar, 2018.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Lesen strop v cerkvi, 2018.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Napis na oltarnem prtu, 2018.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Miklavževanje, 2013.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Podpisi romarjev za oltarjem, 2018.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Napis o prenovi oltarja, 2018.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Ivana Cankar in Kuren

Ivan Cankar je rad obiskoval kraje v bližnji in daljni okolici in pot ga je najbrž večkrat zanesla tudi na Kuren, nenazadnje opisuje procesijo  k sv. Miklavžu, ki se sicer konča kruto, s smrtjo fantiča ministranta Marka. Njegov podpis pa je še danes viden na stebru v notranjosti cerkve sv. Miklavža. Mogoče je to spomin na čas, ko je v cerkvi obnavljal oltarje slikar Matej Sternen, ki je bil Cankarjev prijatelj.

Podpis Ivana Cankarja v cerkvi, 2018.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Poleg tega je Turistično društvo Vrhnika že leta 1923 postavilo na Kurenu obnovljeno tablo s Cankarjevim verzom “Vrhnika prečuden kraj…”

V kroniki Turističnega društva Vrhnika piše, da so prenovili omenjeni verz in tablo postavili na Kurenu, zraven pa so dodali še nekaj klopic za izletnike.

 

Tabla s Cankarjevim verzom, 1935.

foto: Malči Potrebuješ.

 

"Sodobna tabla", Kuren, 2019.

foto: Milan Trobič.

 

 

Nekoč…

Žal daje  zunajost cerkev sv. Miklavža danes zelo klavrn vtis, omet odpada, dostop je omejen in zagrajen z žico. Tako, da si kar presenečen, ko na starih fotografijah vidiš, kako obljuden in prijazen je bil nekoč ta kotiček.

Štefkovi in Figarjevi, Kuren 1971.

foto: Arhiv družina Trček.

Žegnanje na Kurenu, 1957.

foto: Arhiv družina Osredkar.

Slovesnost ob novih zvonovih, 1965.

foto: Arhiv družina Bogataj.

Obisk izseljenca iz ZDA ( na sredini) s sorodniki, Kuren,1953.

foto: Arhiv družina Grom.

Starovrhničani na žegnanju, Kuren, 1940.

foto: Arhiv družina Petrovčič.

Življenje

Življenje na Kurenu je bilo od nekdaj, zahtevno. Tu niso imeli tekoče vode in so jo morali prinašati od drugod ( vodovoda tu še danes ni). Tudi elektrike  še nimajo pri vseh hišah.  Zemlja je skopa, tu so vrtače in kraške jame, in  dela ni nikoli zmanjkalo.

Matevž Slabe (1871-1942) gospodar na Kurenu pred II. svetovno vojno.

foto: Ivan Grom Alojevec.

 

Tine Slabe (1917-1991), 1970.

foto: Arhiv Irena Oblak Trček.

"Zadnja " generacija Figarjevih na Kurenu, 1962, foto Majda Slabe.

foto: Arhiv družina Čičmirko.

Kuren bi zagotovo opustel, če ne bi tu začel razvijati turistične dejavnosti Slavko Čičmirko, z družino.  Popolnoma je obnovil staro Figarjevo domačijo in v njej uredil kmetijo odprtih vrat, v kateri okrepča lačne in žejne popotnike. Ti se zadovoljni vračajo, kar je dobra popotnica za prihodnost.

Kmetija odprtih vrat, Slavko Čičimirko, 2019.

foto: Milan Trobič.

Na kmetiji se vedno kaj dogaja, 2016.

foto: Arhiv Ema Goričan.

Prihodnost

Za večjo prepoznavnost Kurena in za ureditev okolice bo treba storiti še marsikaj. In na srečo se tega zavedajo tako v Krajevni skupnosti Stara Vrhnika kot v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, saj bodo s skupnimi močmi počasi poskrbeli za napisne table, obnovo cerkve in zvonika ter drugo. To pa je nujno, če želijo Kuren vrisati na zemljevid turističnih znamenitosti.

Razgledi, 2019.

foto: Milan Trobič.

Razgledi, 2019.

foto: Milan Trobič.

 Pa še nekaj