Možgani na dlani

V svetu psihoonkologije

Urška Košir: "Ljudem skušam povedati, da se marsikaj še da, tudi ko zboliš za rakom"

neurons-3743011_1280
foto: Lotusbluete

V tokratni epizodi se nam je pridružila doktorska raziskovalka na področju eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford Urška Košir, ki je pred dnevi obiskala rodno domovino in tukaj predstavila svoje raziskovanje na področju psihoonkologije. Možgani in njihovo delovanje so jo privlačili že od nekdaj, še posebno v povezavi z duševnostjo in psihološkimi procesi. Zdaj se raziskovalno posveča psihološkim posledicam prebolelega raka, predvsem pri mladih, saj je treba, kot pravi, tam še veliko raziskati. Tudi sama se je med dodiplomskim študijem spopadala s hudo diagnozo. Že takrat pa so jo zelo zanimali možgani:

Predvsem mi je bilo všeč, kako je delovanje možganov povezano s psihološkim delovanjem.

Začela je obiskovati onkološko kliniko, hkrati pa jo je že zanimala tudi onkologija, to je nato prepletla s psihologijo.

Večino časa se posvečam mladim in se z njimi pogovarjam. Predvsem s tistimi, ki se jim je težko prilagoditi na življenje po bolezni. Ko dajo to bolezen skozi, ko gredo čez vse terapije, se nekaterim svet postavi na glavo. Skušamo razumeti, kako lahko tem ljudem najbolje pomagamo in kateri so tisti dejavniki, ki povzročajo povečan stres, anksioznost, depresijo ali pa druge duševne motnje po preboleli bolezni.

Pri tem pomembno vlogo odigra tako imenovana ‘rezilientnost’ oziroma emotivna odpornost.

Nekako vsi gledamo na to tako, da ali je rezilientnost ali pa psihopatologija. A lahko se tudi prepletata in zdi se mi, da je na poti do odpornosti lahko ogromno padcev. Meni je najbolj pomagalo pozitivno mišljenje, imela sem ogromno podpore domačih in prijateljev, ostala sem dejavna, skušala sem živeti normalno življenje in se ne predati.